Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (12.101-12.200)

  1. nazọ̑či, adv., pogl. navzoči.
  2. názor, -zóra, m. die Anschauung, die Ansicht, Cig. (T.), DZ., nk.; — češ.
  3. nazórən, -rna, adj. 1) Anschauungs-, anschaulich, intuitiv, Jan., Cig. (T.); nazǫ̑rni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), nk.; nazorno storiti, versinnlichen, Cig. (T.); — 2) "nazorno me je pogledal", to je: pozorno in ob enem strogo, Vrsno- Erj. (Torb.); prim. stsl. nazorъ, der Verdacht.
  4. nazórnost, f. die Anschaulichkeit, Jan., Cig. (T.).
  5. nazòv, -zóva, m. = naziv, Jan. (H.).
  6. nazóvən, -vna, adj. Titular-, Jan. (H.).
  7. názrit, adv. = navzrit, Mur., ogr.- Mik.; (tudi: nazrt, Mur., Mik.).
  8. nazȗvək, -vka, m. die Fußsocke, Valj. (Rad); — tudi hs.
  9. nazȗvnik, m. der Schuhlöffel bei den Schuhmachern, Cig.
  10. nazváti, -zóvem, vb. pf. 1) benennen, Cig., Jan.; — 2) n. se, sich satt rufen, M.; — 3) n. komu dobro jutro, jemandem einen guten Morgen anbieten, Cig., Vrt.; ( hs.).
  11. nazvẹstı̑telj, m. der Verkünder, kajk.- Valj. (Rad).
  12. nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.
  13. nazvẹ́ščanje, n. die Verkündigung, die Anzeige(n), kajk.- Valj. (Rad).
  14. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
  15. nazvẹščávanje, n. die Verkündigung, M., ogr.- Valj. (Rad).
  16. nazvẹščávati, -am, vb. impf. ankündigen, verkündigen, Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad).
  17. nazvẹščȃvəc, -vca, m. der Verkünder, ogr.- Valj. (Rad).
  18. nazvẹščénje, n. die Anzeige, kajk.- Valj. (Rad).
  19. nazvẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. verkündigen, anzeigen, kajk.- Valj. (Rad).
  20. nazvoníti se, -ím se, vb. pf. sich satt läuten.
  21. nebojazljìv, -íva, adj. = neboječ, Jan. (H.).
  22. nebojazljívost, f. = neboječnost, Jan. (H.).
  23. nebokàz, -káza, m. die Himmelskarte, Cig. (T.), Jes.
  24. neboznȃnstvọ, n. die Himmelskunde, Cig.
  25. nedokázan, adj. unbewiesen.
  26. nedokázən, -zna, adj. nicht beweisbar, Cig. (T.).
  27. nedorazȗm, m. das Missverständnis, Cig. (T.).
  28. nedozírən, -rna, adj. = nedogleden, unabsehbar, Cig., Jan., Bes., Zora.
  29. nedozórẹł, -ẹ́la, adj. noch nicht ganz reif, unreif.
  30. neizbẹ́žən, -žna, adj. unvermeidlich, Cig. (T.), C.; neizbežne misli, Glas.; — stsl., rus.
  31. neizbrísən, -sna, adj. unauslöschlich, untilgbar, Cig., Jan., nk., neizbrisne črke, Zv.; n. madež, nk.
  32. neizcŕpən, -pna, adj. = neizčrpen, unerschöpflich, nk.; neizcȓpni vir milosti božje, LjZv.; — prim. izcrpiti.
  33. neizčŕpən, -pna, adj. unerschöpflich, Jan. (H.).
  34. neizčrpljìv, -íva, adj. = neizčrpen, Guts.- Cig.
  35. neizdátən, -tna, adj. unausgiebig, Jan. (H.).
  36. neizginljìv, -íva, adj. unverschwindlich, Mur.
  37. neizginljívost, f. die Unverschwindlichkeit, Mur.
  38. neizgovǫ́rən, -rna, adj. unaussprechlich, M., ogr.- Let.
  39. neizgúbən, -bna, adj. unverlierbar, unveräußerlich: n. pravica, Cig. (T.), LjZv.
  40. neizkónčən, -čna, adj. = unendlich: neizkončna božja modrost, Levst. (Zb. sp.).
  41. neizkȗšen, adj. unerfahren.
  42. neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
  43. neizkȗšenost, f. die Unerfahrenheit.
  44. neizlẹ́čən, -čna, adj. unheilbar, incurabel, Jan. (H.).
  45. neizmę́rən, -rna, adj. unermesslich; — neizmerno velik.
  46. neizmę́rnost, f. die Unermesslichkeit.
  47. neizobrȃžen, adj. ungebildet, Cig., Jan., nk.
  48. neizobrȃženost, f. der Mangel an Bildung, nk.
  49. neizogíbən, -bna, adj. unausweichlich, Cig. (T.), nk.
  50. neizpeljìv, -íva, adj. unausführlich, Cig., Jan.; pogl. neizveden.
  51. neizpláčan, adj. nicht ausgezahlt; ausständig, Jan. (H.).
  52. neizpláčən, -čna, adj. unauszahlbar, Jan. (H.).
  53. neizpodbíjan, adj. unangefochten, Jan. (H.).
  54. neizpodbítən, -tna, adj. unbestreitbar, unumstößlich, Jan. (H.).
  55. neizpółnjen, adj. unerfüllt; neizpolnjene želje.
  56. neizpozaję̑t, adj. unerschöpflich: nebeške dobrote teko iz neizpozajetega vira, Cv.
  57. neizprášan, adj. ungeprüft, nk.
  58. neizprávən, -vna, adj. incorrect, Cig. (T.), Raič (Slov.), — hs.
  59. neizprávnost, f. die Incorrectheit, die Unrichtigkeit, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  60. neizpremẹnjèn, -éna, adj. unverändert.
  61. neizpremẹnljìv, -íva, adj. unveränderlich.
  62. neizpremẹnljívost, f. die Unveränderlichkeit.
  63. neizprı̑čan, adj. unbezeugt, unerwiesen.
  64. neizprósən, -sna, adj. unerbittlich, nk.; Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, Jurč.
  65. neizprosljìv, -íva, adj. = neizprosen, Cig.
  66. neizrẹ́cən, -cna, adj. unaussprechlich, Vrt.
  67. 1. neizrečèn, -éna, adj. unausgesprochen; — unaussprechlich, unsäglich, erstaunlich; on ima neizrečeno srečo; neizrečena čast, Jsvkr.; — neizrečeno je lepo; neizrečeno veliko denarjev.
  68. 2. neizréčən, -čna, adj. = neizrečen; unaussprechlich: morje z neizrečnim šumenjem divja, Jap. (Prid.); neizrečno rad, Navr. (Let.).
  69. neizrečénski, adj. = 2. neizrečen: neizrečensko, unaussprechlich, C., Polj.
  70. neizrekljìv, -íva, adj. = 2. neizrečen, V.-Cig., Jan., nk.
  71. neizšǫ̑lan, adj. ohne Schulbildung.
  72. neizštẹvèn, -éna, adj. unzählbar: neizšteveno veliko, eine zahllose Menge, Bas.
  73. neizterljìv, adj. uneinbringlich, nk.; (-tirljiv, Cig., Jan.).
  74. neizterljívost, f. die Uneinbringlichkeit, nk.
  75. neiztrẹbljìv, -íva, adj. anaustilgbar, Cig.
  76. 1. neizvẹ́den, adj. unerfahren, unkundig.
  77. 2. neizvédən, -dna, adj. unausführbar, Cig. (T.).
  78. neizvẹ́denəc, -nca, m. der Unbewanderte, der Nichtkenner, Cig.
  79. neizvẹ́denost, f. die Unerfahrenheit.
  80. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
  81. neizvráčən, -čna, adj. unheilbar, Jan. (H.).
  82. neizvračljìv, -íva, adj. = neizvračen, Cig.
  83. neizvráčnost, f. die Unheilbarkeit, Jan. (H.).
  84. neizzaję́mən, -mna, adj. = neizpozajet, Jan. (H.).
  85. nekȃza, f., Cv., pogl. nakaza.
  86. nekázan, adj. ungerathen, ungezogen, ungebildet, C.; nekazani otroci, ti nekazana hči! Dalm.; = hud, Meg.; (nakazan, Cig., C., Krelj, Notr.); — prim. stsl. nekazanъ, rudis, češ. nekázaný, ungezogen, zuchtlos.
  87. nekázanost, f. die Ungezogenheit, die Unbescheidenheit, Kast.- C.
  88. nekázən, -zna, adj. 1) unansehnlich, unscheinbar, Cig., Jan.; nekazen ceper, Levst. (Zb. sp.); — nicht viel versprechend: nekazno delo, eine undankbare Arbeit, Cig.; — 2) nam. nekazan, ungerathen, ungezogen, muthwillig, ausgelassen, Dict., Jarn., C.; nekazen fantič nič ne dobi, Vrtov. (Vin.); nekazni otroci, Ig (Dol.); — 3) nam. nakazen, ungestalt, entstellt, hässlich, Svet. (Rok.); zagledal je krvavi obraz in nekazno brado žolnirjevo, Jurč.; nekazna baba, LjZv.
  89. nekaznìv, -íva, adj. unstrafbar, unsträflich, Cig., Jan., nk.
  90. nekaznívost, f. die Unstrafbarkeit, die Unsträflichkeit, Cig., Jan., nk.
  91. nekaznjèn, -éna, adj. straflos, Cig., Jan.; tudi: nekáznjen.
  92. nekaznjénost, f. die Straflosigkeit, Cig., Jan.; tudi: nekáznjenost.
  93. nekáznost, f. 1) die Unansehnlichkeit, Cig.; — 2) nam. nekazanost, der Muthwille, Meg., Cig.; — der Unfug, C.
  94. nekaznován, adj. ungestraft, straflos, Cig., Jan.
  95. neljubeznìv, -íva, adj. unliebenswürdig.
  96. nenavzemljìv, -íva, adj. unempfänglich, Jan. (H.).
  97. nenavzę́tən, -tna, adj. unempfänglich, Cig.
  98. nenavzọ̑čən, -čna, adj. abwesend, vzhŠt., ogr.- C., nk.
  99. nenavzọ̑čnost, f. die Abwesenheit, vzhŠt., ogr.- C., nk.; (nenazǫ́čnost, kajk.- Valj. [Rad]).
  100. neobrẹ̑za, f. die Vorhaut (praeputium), Dalm.

   11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA