Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (11.701-11.800)

  1. mrazóta, f. die Kälte, Jan.
  2. mrazóten, -tna, adj. kältlich, Cig., Jan.
  3. mrazótnost, f. die Kältlichkeit, Cig.
  4. mrazotvǫ́rən, -rna, adj. Kälte erzeugend, Jan. (H.).
  5. mrazovı̑t, adj. frostig, Cig.
  6. mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
  7. mrčę́zati, -am, vb. impf. schlecht brennen: luč mrčeza, C.; — prim. 1. mrčati.
  8. mrẹ́zga, f. = mezga, Z., vzhŠt.
  9. mrgolȃzən, -zni, f. = golazen, das Ungeziefer, SlN.- C., Bes.
  10. mrlę̑vza, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  11. mrlẹ́za, f. počasen in mrtev človek, Dol.
  12. mrlẹ̑zga, f. = mrleza, schläfriger Mensch, Mik.; pos. človek, ki počasi jé, Dol.
  13. mrlẹ́zgati, -am, vb. impf. počasi, izbirčno jesti, Dol., Ip., GBrda.
  14. mrlízgati, -am, vb. impf. 1) = mrlezgati, langsam, ohne Lust, wählerisch essen, Jarn., C., Dol.; — 2) mit dem Wasser plätschern ("pritscheln"), Mur., Cig.
  15. mrlúzgati, -am, vb. impf., M., pogl. mrlizgati.
  16. mȓz, m. der Ekel, M.; — der Verdruss: brez zamere in mrza, Slom.; — der Hass: gnev in m., SlN.
  17. mrzálica, f. das Frösteln, Jan. (H.).
  18. mŕzək, -zka, adj. ekelhaft, widrig, verhasst, Cig., Rib.- M., C.; mnogotera mrzka reč, Trub.; m. pred Bogom, Trub.; mrzko mi je nad čim, ich verabscheue etwas, Jan.; Gospodu je mrzko nad temi, ki kri prelivajo, Dalm., Trub.; — abscheulich, V.-Cig., Jan., ogr.- C.; mrzke gobe (o strupenih gobah), Danj. (Posv. p.).
  19. mŕzəł, -zla, adj. kalt; mrzla soba, peč; mrzlo je; — ( fig.) mrzlo sprejemanje, kalte Aufnahme, Jap. (Prid.); — mrzla žlahta, weitschichtige Verwandtschaft, M.; mrzli stric, mrzla teta = bratranec, bratranka očetu, Št.
  20. mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
  21. mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.- Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.- C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  22. mrzı̑ja, f. der Ekel, ogr.- C.; m. je, njih (volkov) muziko poslušati, ogr.- Valj. (Rad).
  23. mrzíkast, adj. kältlich, Cig.
  24. mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
  25. mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
  26. mrzkǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C., kajk.- Valj.
  27. mŕzkost, f. 1) die Ekelhaftigkeit, der Greuel, Meg., Jan.; — 2) die Unlust, Cig.; — die Antipathie, Cig. (T.).
  28. mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
  29. mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
  30. mrzlák, m. ein zu wenig eifriger Mensch: mnogoteri m. in ošabnež, Slom.
  31. mrzlàt, -áta, adj. kühl, C.
  32. mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  33. mrzlẹ́ti, -ím, vb. impf. (allmählich) kalt werden, Mur.
  34. mrzlę̑tina, f. = sladoled, Gefrorenes, Mur., C.
  35. mȓzlica, f. das Fieber, bes. das Wechselfieber; m. me trese, ich habe das Fieber; — lačna m., das Fressfieber, Cig.
  36. mȓzličast, adj. fieberhaft.
  37. mȓzličav, adj. mit Fieber behaftet, fieberkrank.
  38. mȓzličen, -čna, adj. 1) Fieber-; — 2) fieberkrank.
  39. mȓzličnik, m. der Fieberklee, die dreiblättrige Zottenblume (menyanthes trifoliata), Cig., Tuš. (B.); — modri m., das Vergissmeinnicht, Hip. (Orb.).
  40. mrzlína, f. 1) die Kälte, der Frost, Mur., Cig.; — m. v srcu, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = mrzlica: mrzlina ga tare, Svet. (Rok.).
  41. mrzlı̑nski, adj. Kälte-: m. tečaj, der Kältepol, Jes.
  42. mrzljìv, -íva, adj. 1) = mrzek, ekelhaft, widrig, C.; — 2) verdrießlich, Mur.; ungehalten, Guts.- Cig.
  43. mrzljı̑vəc, -vca, m. der Sauertopf, Mur.
  44. mrzljı̑vka, f. ein verdrießliches Weib, Mur.
  45. mrzljívost, f. 1) die Lauigkeit, die Trägheit, C.; — 2) die Verdrießlichkeit, Guts., Mur., Cig.
  46. mrzlóba, f. = mrzlota, der Kaltsinn, Mur., Cig.
  47. mrzlóbən, -bna, adj. kältlich, Cig.; — kaltsinnig, Mur., Cig.
  48. mrzlóbnost, f. die Kaltsinnigkeit, Mur.
  49. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  50. mrzlodȗšje, n. der Kaltsinn: m. v občej stvari, Levst. (Zb. sp.).
  51. mrzlosŕčən, -čna, adj. kaltherzig, Mur., Cig., nk.
  52. mrzlosŕčnost, f. die Kaltherzigkeit, Mur., Cig., nk.
  53. mŕzlost, f. die Kälte; — die Kaltsinnigkeit, Cig.
  54. mrzlóta, f. 1) die Kälte; m. vode; deset stopinj (gradov) mrzlote; — 2) die Kälte ( fig.), die Lauigkeit, Cig., Jan.
  55. mrzlótən, -tna, adj. kältlich; m. veter.
  56. mrzlótnost, f. die Kältlichkeit.
  57. mŕzniti, * -nem, vb. impf. frieren, zu Eis werden, Cig., Mik.
  58. mrzóba, f. der Greuel, Krelj; — ekelhafter Schmutz, Kast.- C.
  59. mrzǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.- C.
  60. mrzọ̑st, f. 1) der Widerwille, die Antipathie, der Abscheu, Cig. (T.), Nov.- C.; — 2) der Greuel; videli bodete ostudno mrzost pustobe (den Greuel der Verwüstung), Krelj.
  61. mrzóta, f. 1) die Kälte, Mik.; — 2) der Ekel, der Abscheu, Meg.- C., Krelj.
  62. mrzútati, -am, vb. impf. dež mrzuta, es regnet kleinweise, C.
  63. múnzati, -am, vb. impf. = nizati, aneinander reihen, anfädeln, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  64. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  65. 2. múza, f. neka ribica v Blejskem jezeru, ( prim. rus. muzljaj, der Gründel), Erj. (Torb.).
  66. 3. mūza, f. 1) modrica, die Muse; — 2) die Paradiesfeige, die Banane (musa paradisiaca), Jan.
  67. múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
  68. múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
  69. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  70. múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
  71. muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
  72. 1. mȗzəc, -zca, m. ein Hase mit zurückgeschlagenen Ohren, M.; — prim. muzast.
  73. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
  74. muzēj, m. das Museum.
  75. muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
  76. muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
  77. muzējski, adj. Museal-, Cig. (T.), nk.
  78. 1. múzəlj, -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.).
  79. 2. múzəlj, -zlja, (-zəljna), m. ein abgeschnittener Baumstamm, C.; der Holzblock, aus dem Bretter geschnitten werden oder Holz gespalten wird, der Musel, C.; — iz nem.
  80. 3. múzəlj, -zlja, m. = berič, Guts., Mur., C.
  81. muzẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan. (H.); pogl. mezeti.
  82. múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.- Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes ( z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.- C.
  83. múzgalica, f. 1) der Baumsaft, C.; — 2) die Pfeife aus Weidenrinde, C.; — 3) der Bergthymian (calamintha officinalis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  84. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
  85. múzgalọ, n. das Maul, Rez.- C., Baud.
  86. múzgast, adj. 1) saftend (von Bäumen), M.; — 2) sumpfig, Guts.- Cig.
  87. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
  88. múzica, f. neka hruška, Vrsno ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  89. mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
  90. múzika, f. die Musik: muziko delati, musicieren; — turška m., die Feldmusik, Cig.
  91. muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
  92. muzikālije, f. pl. die Musikalien, Jan., Cig. (T.).
  93. muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
  94. muzikáš, m. der Musikant.
  95. múziti, -im, vb. impf. 1) = muzati, Laub abstreifen, abblättern, Jan.; — m. se, sich federn, Cig., Jan.; — 2) m. se, schleichen, Jan.; — 3) m. se, schmunzeln, Cig., Jan., C., SlN.
  96. mȗzka, f. = muza, eine Kuh mit rückwärts gebogenen Hörnern, Notr.
  97. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
  98. múzovka, f. butarica brezovih ali vrbovih muz, Polj.; — prim. 1. muza 5).
  99. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  100. mzẹ́ti, -ím, vb. impf., Mik.; pogl. mezeti.

   11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA