Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (11.601-11.700)

  1. mizolìz, -líza, m. der Näscher, C.
  2. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
  3. mladę̑znost, f. = mladezen 1), ogr.- C.
  4. mlẹ̑z, -ı̑, f. die Biestmilch, Mik.
  5. mlẹ́zəv, -zve, f. die Biestmilch, Valj. (Rad).
  6. mlẹ́zga, f. der Koth, Dol.- Mik.
  7. mlẹ́zina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  8. mlẹ́ziv, adj. čudnega, neprijetnega okusa, omleden (o pijači, jedi, posebno pa o sadju), BlKr.- DSv.
  9. mlẹ́ziva, f. = mlezivo, Cig.
  10. mlẹziváča, f. neka jed iz mleziva, kajk.- Valj. (Rad).
  11. mlẹ́zivina, f. die Biestmilch, Fr.- C.
  12. mlẹ́zivọ, n. die Biestmilch, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad).
  13. mlẹ́zovina, f. die Biestmilch, jvzhŠt.; (mlezovína, kajk.- Valj. [Rad]).
  14. mlẹ̑zva, f. die Biestmilch, Cig., Jan., BlKr.- Mik., Dol., Polj.
  15. mnogoizkȗšen, adj. = mnogo izkušen, vielerfahren, Cig.
  16. mnogojezíčən, -čna, adj. vielzüngig, Cig.; — vielsprachig, polyglott, Cig., Jan., nk.
  17. mnogojezı̑čnik, m. der Polyglott, Jan.
  18. mnogoobrázən, -zna, adj. vielgestaltig, nk.
  19. mnogovę̑zje, n. die Häufung des Bindewortes, das Polysyndeton, Cig. (T.).
  20. mnogozaslúžən, -žna, adj. verdienstvoll, M., nk.
  21. mnogozlǫ́žen, -žna, adj. vielsilbig, mehrsilbig, Cig., Jan.
  22. mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
  23. mnogozlǫ́žnost, f. die Vielsilbigkeit, Jan. (H.).
  24. mnogoznáčən, -čna, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
  25. mnogoznamenljìv, -íva, adj. vieldeutig, Cig. (T.).
  26. mnogoznȃvəc, -vca, m. der Vielwisser, (-znalec) Cig., Jan.
  27. mnogoznȃvstvọ, n. die Vielwisserei, (-znalstvo), Jan.
  28. mnogozòb, -zǫ́ba, adj. vielzähnig, Cig.
  29. mobilizácija, f. sklic in pripravljanje vojaštva za vojsko, die Mobilisation.
  30. modroznȃnəc, -nca, m. = modroslovec, der Philosoph, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
  31. modroznȃnski, adj. philosophisch, Jan., nk.
  32. modroznȃnstvọ, n. die Philosophie, Mur., Cig., Jan., nk.
  33. mokromrázən, -zna, adj. nasskalt, Cig.
  34. mółza, f. 1) = molža, das Melken, C.; 2) — die milchende Kuh: naša m., Levst. (Zb. sp.).
  35. mołzáča, f. die Melkgelte, Fr.- C.
  36. mołzarica, f. krava m. = molzna krava, die Melkkuh, Nov.
  37. mółzav, -ava, adj. = molzen, milchend: molzava krava, Jurč.
  38. mółzəc, -zca, m. der Melker, Jan.
  39. mółzən, -zna, adj. Melk-, melk, milchend; molzna krava.
  40. mółzenje, n. das Melken.
  41. mołzíca, f. die Melkerin, Jarn., Cig., Jan., Vrt.
  42. mołzìč, -íča, m. der Melker, Cig., Jan., Vrt.
  43. mołzílja, f. die Melkerin, Jarn., C.
  44. mołzír, -rja, m. der Weinheber, Valj. (Rad).
  45. mołzíšče, n. die Melkstätte, die Melkerei, Cig., C.
  46. mołzníca, f. 1) die Melkerin, (mȏłznica) Mur.; — 2) eine milchende Kuh, Z.; ein milchendes Schaf, (mȏłznica) Jan.; — 3) die Melkstätte, die Meierei, Jarn., Mur., Cig.; — 4) die Melkgelte, C.
  47. mołzník, m. 1) der Melker, (mȏłznik) Mur.; — 2) die Hürde, Cig., C.; — 3) die Melkgelte, C.
  48. molznják, m. die Melkgelte, Mur., Cig., Jan., Met.
  49. monoteīzəm, -zma, m. enoboštvo, der Monotheismus, Cig. (T.).
  50. motǫ́z, m. 1) = motvoz, Mur., Cig., Jap.- C., Mik., ogr.- Valj. (Rad); — 2) živi m., der Schnurwurm (nemertes borlasii), Erj. (Z.).
  51. motvòz, -vǫ́za, m. die Schnur; pos. die Spinnradschnur; motvozi zopet zasučejo lična kolesa, Jurč.; — der Spagat, vzhŠt., nk.
  52. motvǫ̑zar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig.
  53. motvǫ̑zəc, -zca, m. dem. motvoz; kleines, dünnes Strickchen oder Schnürchen, C.
  54. mozaīčən, -čna, adj. Mosaik-, musivisch, Jan.
  55. mozaīka, f. musivische Arbeit, die Mosaik.
  56. mozána, f. lončen vrč s pokrovom in dulcem, Št.- C.; — prim. mezana.
  57. mǫ́zar, -rja, m. die Weinschöpfgelte, Štrek.
  58. mọ̑zəg, -zga, m. = mozg.
  59. mọ̑zək, -zka, m., Dol., pogl. mozg.
  60. 1. mozȇlj, m. = mozolj, Meg., Železniki ( Gor.).
  61. 2. mǫ́zəlj, -zlja, (-zəljna), m. der Eisenklotz, Jan.; nekoliko že stegnjeno železo za pod kladivo, Kropa, Železniki ( Gor.); — prim. nem. Musel = Klotz.
  62. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
  63. mọ̑zga, f. die Maische, Jan.; — der Koth, die Kothlache, Jan., C.; pogl. muzga.
  64. mozgȃj, m. der Stückschlägel der Wagner, Mik.
  65. mọ̑zganje, n. das Grübeln: jezikoslovno m., Raič ( Let.).
  66. mọ̑zgast, adj. markartig, Cig., Žnid.
  67. mozgàt, -áta, adj. markig, Cig., Šol.
  68. 1. mozgáti, -ȃm, vb. impf. quetschen, Z.; (Trauben) austreten, Jan.; pressen, C.; — po blatu m., im Kothe gehen, patschen, Jan.; meniš li, da smeš le ti tod mozgati? DSv.; — prim. mezgati, muzgati.
  69. 2. mọ̑zgati, -am, vb. impf. sich den Kopf brechen, nachdenken, grübeln, C.
  70. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  71. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  72. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  73. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
  74. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
  75. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  76. mozgovŕtati, -vȓtam, vb. impf. = 2. mozgati, spintisieren, grübeln, Jan. (H.).
  77. mozgovȓtəc, -tca, m. der Spintisierer, der Grübler, Jan. (H.).
  78. mozı̑rje, n. das Moor, Kr.- Cig.
  79. mozníčiti, -ı̑čim, vb. impf. döbeln = z mozniki deske zbijati, Cig., Dol.; — zusammenstoppeln: imenoslovske oblike m., Levst. (Zb. sp.).
  80. mozník, m. der Döbel; mozniki so leseni klini, s katerimi zbijajo debela bruna, podnice, kolesna platišča i. dr.
  81. moznı̑kar, -rja, m. der Döbelbohrer, Cig.
  82. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
  83. mozọ́ljast, adj. einer Wimmer ähnlich, Cig., Jan.; — wimmerig, mit Pusteln bedeckt, Cig.
  84. mozọ̑ljčast, adj. Wimmern ähnlich, Mur.; — wimmerig, voll Pusteln.
  85. mozọ́ljčək, -čka, m. dem. mozoljec; das Wimmerl, das Hitzbläschen.
  86. mozọ́ljəc, -ljca, m. dem. mozolj, das Wimmerl.
  87. mozọ̑ljnat, adj. wimmerig.
  88. mràz, mráza, m. 1) die Kälte, der Frost; m. je, es ist kalt; hud m. je, es ist sehr kalt; m. je bil; = mraz je bilo, Mik., Erj. (Izb. sp.), Vrt.; m. mi je, ich friere, Cig., Vrt.; mraz me prehaja, es fröstelt mich; mraz ga je stresel, es befiel ihn der Fieberfrost, Cig.; — 2) = slana, der Reif, Cig., Jan., Dol., BlKr., jvzhŠt.; črni, suhi m., der Blachfrost, Cig.
  89. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
  90. mrazčáti, -í, vb. impf. mrazči me = mraz me preleta, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  91. mrȃzək, -zka, m. dem. mraz; eine kleine Kälte, Jan. (H.).
  92. mrázən, -zna, adj. kalt, frostig, Mur., Cig., Jan., Dol.
  93. mrazẹ́ti, -í, vb. impf. frosten, Mur.
  94. mrázica, f. der Reiffrost, Z.; suha m., der Schnee in Gestalt kleiner Körner, Cig.
  95. mrazı̑təv, -tve, f. die Anfeindung, Jan.
  96. mráziti, mrȃzim, vb. impf. 1) mrazi, es kaltet, Cig., LjZv.; mrazi me, es fröstelt mich, ich empfinde Frost; m. ga je jelo, es überfiel ihn ein Fieberfrost, Cig.; — mrazi se, es wird kalt, es kältet aus, Cig.; — 2) m. koga, verhasst, verächtlich machen, Cig., Jan., ogr.- C.; obrekovavci me mrazijo pri Vas, Levst. (Zb. sp.); vsakteri sam sebi vse svoje življenje mrazi, ostudno in ostro dela, Krelj; — verfeinden: dva draga m., Prip.- Mik.; — 3) m. koga, jemanden anfeinden, ihm grollen, Jan.; hassen, ogr.- C.
  97. mrȃznat, adj. frostig, Z., Bes.
  98. mrȃznica, f. 1) fieberhafte Kälte, Ljub.; — 2) der Eisnebel, der Frostrauch, V.-Cig., Jan., C., UčT., Gor.; ves dan se po Ljubljani mraznica vlači, Ljub.; — 3) mraznice, einzelne, bei großer Kälte in der Luft herumfliegende, kleine Schneeflocken: mraznice naletavajo, Gor.; — 4) das Glatteis, C.; — 5) neko jabolko, C.
  99. mrȃznik, m. der Südwind (veter, ki od Krima piha), Ljub.
  100. mráznost, f. die Frostigkeit, Mur.

   11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA