Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (11.501-11.600)

  1. mediatizı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) suverenstvo vzeti, mediatisieren, Cig., Jan.
  2. medolı̑zəc, -zca, m. das Honigmaul, Cig.
  3. mẹdorẹ̀z, -rẹ́za, m. = bakrorezec, der Kupferstich, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  4. mẹdorẹ̑zba, f. die Kupferstecherkunst, Jan.
  5. mẹdorẹ̑zəc, -zca, m. = bakrorezec, der Kupferstecher, Cig., Jan., nk.
  6. mẹdorẹ́zən, -zna, adj. = bakrorezen, Kupferstich-, Cig.; mẹdorẹ̑zna igla, die Radiernadel, Cig.; — medorezna šola, "Erzverschneidungsschule", Navr. (Let.).
  7. medūza, f. meduze, die Medusen ( zool.), Cig. (T.).
  8. medzę́mən, -mna, adj. medzę̑mno morje, das Binnenmeer ( geogr.), Cig. (T.).
  9. medzı̑dje, n. = vmesni zid, die Zwischenmauer, Mur., Cig., Jan., DZ.
  10. medzǫ́bən, -bna, adj. zwischen den Zähnen befindlich, Mur.
  11. mehanīzəm, -zma, m. strojasta naprava, der Mechanismus.
  12. mekúza, f. der Armleuchter, der Host (chara vulgaris), Cig.; razne mehke trave, rastoče po Cerkniškem jezeru, Erj. (Torb.).
  13. meroizkúsən, -sna, adj. Aich-; meroizkȗsni red, die Aichordnung, meroizkusni urad, das Aichamt, DZ.
  14. meroizkȗsnik, m. der Aichmeister, DZ.
  15. meroizkȗstvən, -tvəna, adj. Aich-; meroizkustvena pristojbina, die Aichgebür, DZ.
  16. meroizkȗstvọ, n. das Aichgeschäft, DZ.
  17. meroznȃnstvọ, n. die Messkunde, die Metrologie ( math.), Cig. (T.).
  18. merzamīn, m. = berzamin, eine Art Rebe, C.
  19. mẹstokázen, -zna, adj. mestokȃznọ čutilo, der Ortssinn, Cig. (T.).
  20. metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
  21. metafīzik, m. der Metaphysiker.
  22. metafīzika, f. znanstvo o nadčutnem svetu, die Metaphysik.
  23. metafrāza, f. prevod po smislu ali po besedi, die Metaphrase.
  24. metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
  25. metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
  26. metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
  27. mẹ́za, f. die Lymphe, Cig., Jan.; razlita meza se je strdila, Strp.
  28. mezána, f. ein Trinkgeschirr von drei Maß, der Krug, C.; — prim. mazana; it. mezzina.
  29. 1. məzdà, -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.- Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča- Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
  30. 2. mę̑zda, f. 1) die Membrane, ogr.- Mik.; — 2) pl. mezde, das Gekröse, das Leimleder, Jarn., Mik.; — prim. mezdra.
  31. məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško- Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
  32. mezdə̀n, -dnà, adj. = meden, weich, mürbe, abgelegen: mezdno sadje, Cig., C.
  33. mezdíti, -ím, vb. impf. = mediti, weich machen: čirki (= čiriči) grozdje mezde, Z., C.
  34. məzdník, m. der Söldling, Šol.
  35. mę̑zdra, f. 1) der innerste Theil der Haut, das Unterhautzellgewebe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Erj. (Z., Som.); kravjo kožo očistiti mezdre, Vrtov. (Km. k.), Gor.; — die zarte Haut auf frischer Wunde, Mik.; — die Haut, die sich auf gekochter Milch oder anderen Speisen bildet, C.; — 2) das Leimleder, Mur., Cig., Mik., DZ.; — 3) die innere weiche Baumrinde, Cig.; — 4) kar je mehkega znotraj buče, Hal.- C., Dol.; tudi: mę́zdra.
  36. mę̑zdrica, f. dem. mezdra; — das Zellengewebe: mast je shranjena v posebne iz mezdrice narejene mešičke, Vrtov. (Km. k.).
  37. mezdrı̑łnik, m. das Abfleischmesser, Cig.
  38. mezdrílọ, n. = mezdrilnik, Cig.
  39. mę́zdriti, -im, vb. impf. die Felle auf der inneren Seite abschaben, abfleischen, Cig., Jan.
  40. mę̑zdrnik, m. der Falzbock der Lederer, Cig.
  41. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  42. mę́zdrovəc, -vca, m. gnoj, ki se naredi iz mezdre (pri kuhanju lima), Gor.
  43. mezdrovína, f. das Leimleder, Cig.
  44. məzə̀g, -zgà, m. = mezg; tudi: mę̑zəg, Valj. (Rad); mézəg, kajk.- Valj. (Rad).
  45. məzə̀k, -zkà, m. čep v piščali, Savinska dol.
  46. mezȇlj, m. = mozolj, Tolm.- Štrek. (Let.).
  47. məzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hervordringen (von Flüssigkeiten), kleinweise rinnen, Jarn., Cig., Jan., Met.; iz breze mezi (mzi), Mik.; — travnik vode mezi (mzi), die Wiese ist saftig, Mik.; (mozeti, Mur., Jan., C.).
  48. mə̀zg, -zgà, m. der Maulesel (od konja in oslice), (equus hinnus), Dict., Habd.- Mik., Erj. (Ž.).
  49. mẹ́zga, f. 1) der Baumsaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., BlKr.; drevje je v mezgi, Št.; — der Saft: grozdna m., der Traubensaft, Danj. (Posv. p.); — 2) der Nahrungssaft im Körper (chylus), Erj. (Z., Som.).
  50. məzgár, -rja, m. der Mauleseltreiber, Dict., Mur., Cig., Jan., Zora.
  51. mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches ( z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
  52. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
  53. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
  54. mẹzgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. in Weichem herumtreten, Z., C.; m. po blatu, im Kothe herumspringen, Z.; — zappeln, Guts.
  55. məzgíca, f. die Mauleselin, Dict.
  56. mę̑zginja, f. = mezgica, Habd.- Mik., Valj. (Rad).
  57. mẹ̑zgnat, adj. saftig (von Pflanzen), Mur., C.
  58. mẹzgomèr, -mę́ra, m. der Saftmesser, Cig.
  59. mẹ́zgovən, -vna, adj. Lymph-: mezgovna žleza, die Lymphdrüse, Erj. (Som.); mezgovna telesca, die Lymphkörperchen, Cig. (T.).
  60. mẹ́zgovnica, f. das Lymphgefäß, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  61. mẹzgovòd, -vǫ́da, m. der Milchbrustgang, Cig. (T.); = prsni m., Erj. (Som.).
  62. məzgúlja, f. = mezgica, die Mauleselin, Cig.
  63. məzína, f. der Moorgrund: drevo stoji v mezini, Pirc; — nav. pl. mezine, morastige Gegend, das Moor, V.-Cig., Jan., Met.
  64. məzínast, adj. morastig, V.-Cig.
  65. mẹzı̑nčək, -čka, m. dem. mezinec.
  66. mẹzı̑nəc, -nca, m. 1) der kleine Finger an der Hand; — 2) der jüngste Sohn, (maz-) Cig.; — 3) die Schafgarbe (achillea millefolium), M., C., vzhŠt.; — tudi: das Gänseblümchen (bellis perennis), C.
  67. mẹzı̑nək, -nka, m. = mezinec, Meg.
  68. mẹzínica, f. = mezinka, Cig.
  69. mẹzı̑nka, f. die jüngste Tochter, Cig.
  70. mẹ́ziti, -im, vb. impf. 1) bewegen, regen, schütteln, Cig., Jan., C., Poh.; nobeden vetrič ni zastave mezil, Kres; m. se, sich bewegen, sich regen, Cig.; — 2) wetzen, unruhig sein, vzhŠt.- C.
  71. mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
  72. mezlȃnast, adj. kar je iz mezlana.
  73. mezlȃnka, f. eine Art Weiberkittel, Mur., M.
  74. mẹzljìv, -íva, adj. beweglich, C.
  75. mę̑zra, f. = mezdra, Cig., Jan., Mik.
  76. mę̑zrati, -am, vb. impf. = mezdriti: kože m., die Felle ausfleischen, aasen, Cig., C.
  77. mę̑zrica, f. dem. mezra, Cig.
  78. mikrokōzəm, -zma, m. majhen svet, človek, mišljen kot majhen svet, der Mikrokosmus.
  79. miljekàz, -káza, m. der Meilenzeiger, Cig., Jan.
  80. milozvǫ̑čən, -čna, adj. lieblich klingend, nk.
  81. milozvòk, -zvǫ́ka, adj. lieblich klingend, Cig. (T.).
  82. mimozòr, -zǫ́ra, m. die Parallaxe ( astr.), h. t.- Cig. (T.), Žnid.
  83. mirozòv, -zǫ́va, m. der Zapfenstreich, nk.; — hrv.
  84. misticīzəm, -zma, m. pretirana gojitev skrivnostnih naukov, der Mysticismus.
  85. míza, f. der Tisch: za mizo sedeti, am Tische, um den Tisch herum sitzen; pri mizi, beim Tische, in der Nähe des Tisches; na mizo nositi, auftragen.
  86. mizantrōp, m. ljudomrzec, der Misanthrop, der Menschenfeind, Cig. (T.).
  87. mizár, -rja, m. der Tischler; pohištveni m., der Möbeltischler, Vrt.; m. obkladar, der Fourniertischler, Vrt.
  88. mizárčək, -čka, m. dem. der Tischlerjunge, Cig.
  89. mizaríca, f. die Tischlersfrau, Cig., Jan.
  90. mizáriti, -ȃrim, vb. impf. Tischler sein, das Tischlerhandwerk betreiben, Cig., Jan.
  91. mizárnica, f. die Tischlerwerkstätte, Cig., Jan.
  92. mizárski, adj. Tischler-; mizarsko delo.
  93. mizȃrstvọ, n. das Tischlerhandwerk.
  94. mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
  95. mízən, -zna, adj. Tisch-; mı̑zna priprava, das Deckzeug, Cig.; mizna pravica, der Tischtitel, DZ.
  96. mízica, f. dem. miza, das Tischchen; — božja m., die Patene, C.
  97. mı̑znica, f. 1) die Tischlade; — 2) der Tischlappen (zum Abwischen des Tisches), Kr.
  98. mı̑znik, m. 1) der Truchsess, Cig., Let., Cv.; — 2) das Tischtuch, C.; — 3) = miznjak 1), C.
  99. mı̑zništvọ, n. das Amt des Truchsessen, Cig.
  100. mı̑znjak, m. 1) kruh, ki se pred sv. tremi kralji na mizo dene in v praznik sne, C., Poh.; — 2) geweihtes Osterbrot, Guts.- Cig., Jan., C.

   11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA