Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (11.201-11.300)

  1. kozlíčina, f. = kozličevina, Mur., Cig., Jan.
  2. kozlı̑čji, adj. Kitz-, M.; kozličje (-zliče) meso, Jsvkr.
  3. kozlík, m. der Baldrian (valeriana), Cig., Jan.
  4. kozlíka, f. der gemeine Spindelbaum (evonymus europaeus), C.
  5. kozlíkov, adj. Baldrian-: kozlikovo olje, Cig.
  6. kozlína, f. das Bocksfleisch, Mur., Cig., Jan., C.; — das Bocksfell, Cig.
  7. kozlı̑nəc, -nca, m. ein Strauch: der Traganth (astragalus), Cig.
  8. kozlíti se, -ím se, vb. impf. = kozlati, C.
  9. kǫ́zlja, f. die Schote, Štrek., (kózlja, GBrda); — prim. kozulja.
  10. kózlji, adj. = kozlov, C.
  11. kozlobrȃdəc, -dca, m. ein Mann mit einem Bocksbart, C.
  12. kozlǫ́v, adj. Bocks-: kozlova brada, kozlovo meso.
  13. kozlǫ́vina, ** f. das Fleisch oder Fell vom Ziegenbock, Cig., Jan., jvzhŠt.
  14. kozlǫ́vski, adj. Bocks-, Mur., Cig., Jan.; hudič v kozlovski koži, LjZv.
  15. kozmáti, -ȃm, vb. impf. = kosmati, C.
  16. kozmogonı̑ja, f. nauk o nastanku sveta, die Kosmogonie, Cig. (T.).
  17. kozmografı̑ja, f. popis sveta, die Kosmographie.
  18. kozmologı̑ja, f. nauk o zakonih, ki vladajo vesvoljni svet, die Kosmologie, Cig. (T.).
  19. kozmopolīt, m. der Weltbürger, der Kosmopolit.
  20. kozmopolītičən, -čna, adj. = kozmopolitski, Cig., nk.
  21. kozmopolitīzəm, -zma, m. das Weltbürgerthum, der Kosmopolitismus.
  22. kozmopolītski, adj. kosmopolitisch, nk.
  23. kozodèr, -dę́ra, m. 1) der Ziegenschinder, Habd.- Mik.; — 2) veter, ki kozolce podira, krivec, Dol.
  24. kozodòj, -dója, m. kdor koze molze, der Ziegenmelker, Habd.- Mik., Jan.
  25. 1. kozòł, -ǫ́la, m. 1) posodica narejena z drevesnega luba, das Rindenkörbchen, Ip.- Erj. (Torb.), Lašče- Levst. (M.), Dol., Št.- C., Gor.; poln k. rdečih smokvic (jagod), Erj. (Izb. sp.); — 2) = voder, C.; — tudi: kózoł in kozǫ́ł, Valj. (Rad).
  26. 2. kozoł, m. = kozelc 1): k. za sušenje sena, C.; — zaničlj. o suhi kravi, C.; — menda nam. kozə̀ł.
  27. kozǫ̑łčək, -čka, m. dem. kozolec; das Rindenkörbchen, C.
  28. 1. kozǫ̑łəc, -łca, m. dem. kozol; 1) das Rindenkörbchen, C., Ip.- Erj. (Torb.); k. ali korec iz smrekove kože, Zv.; — 2) marogasti k. = marog. kozuljec, Medv. (Rok.).
  29. 2. kozołəc, -łca, m., pogl. kozelc.
  30. kozołnják, m. die Seescheide; kozolnjaki (ascidia), Erj. (Ž.).
  31. kozomòłz, -mółza, m. = kozomolza, C., Erj. (Z.).
  32. kozomółza, f. die europäische Nachtschwalbe oder der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.).
  33. kozomȏłzəc, -zca, m. = kozomolza, Cig., C.
  34. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice- Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
  35. kozonòg, -nǫ́ga, adj. ziegenfüßig, Cig.
  36. kozonǫ̑žəc, -žca, m. der Ziegenfüßler, Cig., Jan.
  37. kozoòk, -ǫ́ka, adj. ziegenäugig, Cig.
  38. kozopȃša, -e, m. = kozar, V.-Cig.
  39. kozopr̀sk, -pŕska, m. der Monat October, Cig., Jan., Trub.- Mik. in dr.; ( September, Meg.; prav za prav: "Brunft der Ziegen", Mik.).
  40. kozor, -ra, m. das Rindenkörbchen, C.; — der Köcher, ogr.- Mik.
  41. 1. kozǫ̑ra, f. ein kleines Rindenkörbchen für Erdbeeren, Mik., Kr.- Valj. (Rad).
  42. 2. kozora, f. = kozulja; ein Büschchen ( z. B. von zusammengewachsenen Haselnüssen), C.; — prim. kozura, kozulja.
  43. kozoròg, -rǫ́ga, m. der Alpen-Steinbock (capra ibex), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — das Sternbild des Steinbocks, Cig. (T.).
  44. kozorǫ̑žčev, adj. k. povratnik, der Wendekreis des Steinbockes, Jes.
  45. kozorǫ̑žəc, -žca, m. = kozorog, Jan.
  46. kózulj, -úlja, m. = kozol, das Rindenkörbchen, Mur., Cig., Jan., Mik., (kozul) Dict.; kozȗlj, M.
  47. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
  48. kozȗlje, n. coll. die Kleehülsen, Rib.
  49. kozȗljəc, -ljca, m. 1) = kozulj, Jan., M.; — 2) marogasti k. (arum maculatum), Z.
  50. kozȗljkast, adj. rindkörbelartig, Bes.
  51. kozȗra, f. abgerissener grüner Zweig, Mik., Kr.- Valj. (Rad); — die Fruchttraube, C.; — prim. 2. kozora.
  52. krajeznȃnstvọ, n. die Länderkenntnis, Cig.
  53. kratkojezı̑čnik, m. der Kurzzüngler ( zool.), Cig. (T.).
  54. kratkozlǫ̑žən, -žna, adj. kurzsilbig, Cig., Jan.
  55. krčistę̑za, f. das Fußwippen, Telov.
  56. krempezíca, f. = krepelec, Žabče- Erj. (Torb.).
  57. kreozōt, m. neka oljnata tekočina, das Kreosot, Cig. (T.).
  58. krèz, praep. c. acc. = črez, Poh.- C., SlGor.- Valj., ogr.- C.; krez red, übermäßig, C.
  59. krę́zəlj, -zlja, m. das "Kräusel", die Halskrause, C.; — iz nem.
  60. krę̑zəljc, m. dem. krezelj; 1) die Halskrause, jvzhŠt.; — 2) das Grimmdarmgekröse, Cig.
  61. krezȗlj, m. die Kieze, der Erdbeerköcher, Jan.; — prim. kozulj.
  62. krezúlja, f. abgeschlagener grüner Zweig, Kr.- Valj. (Rad); — prim. kozúlja 2).
  63. kristalizácija, f. die Krystallisation, Cig. (T.).
  64. kristalizovȃnje, n. die Krystallisation, Cig. (T.).
  65. kristalizováti, -ȗjem, vb. impf. krystallisieren, Cig. (T.), nk.; tudi: k. se, Cig. (T.).
  66. kriticīzəm, -zma, m. kritična metoda modrovanja, der Kriticismus, Cig. (T.), Lampe (D.).
  67. krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.
  68. krīzma, f. = križma, sveto olje, sveto mazilo, Cig.
  69. križezǫ́bnost, f. kreuzweise stehende Zähne, Dict.
  70. krlȗzgati, -am, vb. impf. knarren: škarniki krluzgajo, Glas.
  71. krozúlja, * f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
  72. krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  73. krpiguz, m. das Klettengras (tragus racemosus), Cig.
  74. krvozmẹ̑sje, n. die Blutschande, Levst. (Nauk).
  75. kŕza, f. schlechtes Messer, Cig., M., Dol.
  76. kŕzati, -am, vb. impf. mit einem schlechten Messer schneiden, Z., Dol.
  77. kŕzənce, n. dem. krzno, Habd.- Mik.
  78. kŕzma, f. otroke v krzmi imeti = hudo, ostro jih imeti, BlKr.
  79. krznár, -rja, m. der Kürschner.
  80. krznaríca, f. die Kürschnerin.
  81. krznarı̑ja, f. = krznarstvo.
  82. krznáriti, -ȃrim, vb. impf. das Kürschnerhandwerk betreiben, Cig., Jan., M.
  83. krznárnica, f. der Kürschnerladen, Cig., Jan.
  84. krznárski, adj. Kürschner-; k. šiv, die Kürschnernaht, Cig.
  85. krznȃrstvọ, n. das Kürschnerhandwerk.
  86. krznáš, m. das Pelzthier, h. t.- Cig. (T.).
  87. krznína, f. die Rauhware, die Kürschnerware, Cig.
  88. kŕzniti, -im, vb. impf. Felle zubereiten, gerben: kože k., Navr. (Let.).
  89. kŕznọ, n. rauhgares Fell, das Kürschnerleder, Mur., Cig., Jan.; — der Pelz, Habd.
  90. krznovína, f. die Kürschnerware, Jan.
  91. kugopázən, -zna, adj. kugopȃzna komisija, die Seuchencommission, DZ.
  92. kukurúza, f. = koruza, Dol.- C.
  93. kurúza, f. = koruza, Mik., Tuš. (R.).
  94. kūrz, m. der Cours, Cel. (Ar.), nk.
  95. kūrzən, -zna, adj. Cours-: kurzni list, der Courszettel, Cig.; kurzni razloček, die Coursdifferenz, Levst. (Pril.).
  96. kúza, f. die Hündin, Volk.- C., M., Kr.- Valj. (Rad); — prim. 2. kusa.
  97. kúzej, m. der Hund, C.
  98. kúzəlj, -zlja, m. der Hund, Mur., Mik., Rez.- C.
  99. kȗzla, f. 1) die Hündin; — 2) der Weinbalg = vinski meh, C., Notr.- Z.; v kuzlah vino tovoriti, Z.; — 3) eine Art Doppelpflug für Gebirgsgegenden, C.; — 4) eine Art Floß auf der Sann, Št.; — (kȗzlja, Valj. [Rad]).
  100. kuzlák, m. neko zvezdje, Pjk. (Črt. 259.).

   10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA