Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (11.001-11.100)

  1. katehīzəm, -zma, m. = katekizem.
  2. katekīzəm, -zma, m. nauk ( pos. verski) na vprašanje in odgovor spisan, der Katechismus.
  3. kàz, káza, m. der Fehler, das Gebrechen: z. B. eine fehlerhafte Falte im Tuch (Rattenschwanz), Cig.
  4. kazáč, m. 1) kdor kaj kaže, der Zeiger, der Weiser, C.; — 2) der Zeigefinger, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Register, C.
  5. kazáčən, -čna, adj. kazačni prst = kazač, der Zeigefinger, ogr.- C.
  6. kazȃj, m. der Fingerzeig, SlN.
  7. kazáłce, n. dem. kazalo.
  8. kazáłən, -łna, adj. zeigend, demonstrativ, Cig.; kazȃłni uk, der Anschauungsunterricht, Cig. (T.), C.; kazalni naklon (način), die anzeigende Art ( gramm.), Cig.; kazalni zaimek, das anzeigende Fürwort, das Demonstrativpronomen ( gramm.), Levst. (Sl. Spr.).
  9. kazȃłnica, f., Cig., C., pogl. monštranca.
  10. kazȃłnik, m. 1) der Zeiger ( z. B. an der Uhr), Cig., Jan., DZ.; nihalni k., der Pendelzeiger, DZ.; — 2) das Verzeichnis, Cig.; k. držati o čem, über etwas ein Register führen, DZ.; — 3) der Accusativ ( gramm.), Cig., Jan.
  11. kazálọ, n. 1) die Zeigevorrichtung, der Zeiger, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) das Register, das Inhaltsverzeichnis, das Repertorium, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; abecedno k., Levst. (Nauk).
  12. kázanje, n. das Zeigen.
  13. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
  14. kazȃvəc, -vca, m. 1) der etwas zeigt, Cig., Valj. (Rad); — 2) der Zeigefinger; — 3) = kazalo, kazalnik, der Zeiger ( mech.), Cig. (T.); — 4) der Exponent ( math.), Cig. (T.), Žnid.
  15. kazȃvka, f. 1) die Zeigerin, Cig.; — 2) der Index, der Anzeiger ( math.), Cig. (T.).
  16. kȃzəc, -zca, m. = kazavec, der Zeigefinger, Guts.
  17. kazemāta, f. bombenfestes Gewölbe (in Festungen), die Casematte, Cig.
  18. 1. kȃzən, -zni, f. 1) die Strafe; božja k., die Strafe Gottes; smrtna k., die Todesstrafe; pod veliko kaznijo, bei hoher Strafe, Cig.; s kaznijo je prepovedano, es ist bei Strafe verboten, Levst. (Nauk); — 2) eine Abgabe an die Herrschaft, wie sie einst eingeführt war, Jan., Mur., Cig., Jan., Fr.- C.; žitna k., das herrschaftliche Zinsgetreide, Jarn., Fr.- C.; — 3) der Zins, KrGora- DSv.; — v kazen dati = v najem dati, Rož.- Glas.
  19. 2. kȃzən, -zni, f. der Schein, Dol.- Mik. (Et.); na k. imeti, zur Schau tragen, C.
  20. kȃzən, -zna, m. = 1. kazen f. 2), Guts., Mur., Gor.- Mik., jvzhŠt.
  21. 1. kázən, -zna, adj. 1) kazno je, es hat den Anschein, es ist wahrscheinlich; ni kazno, da bi on bil to storil, Svet. (Rok.); kakor je bilo kazno, wie es den Anschein hatte, Gor.- Let.; — 2) gute Aussichten bietend: žito je kazno, Mik.; vreme je kazno, = dobro kaže, Dol.; — ni kazno, es ist nicht angezeigt, passend, C.; — 3) ansehnlich: k. človek, stattlicher Mann, Dol.; vrt ni kazen, Litija- Svet. (Rok.); naj ima kazno ali nekazno ime, Jurč.; — 4) ni kazno = ni za pokazanje, Svet. (Rok.).
  22. 2. kázən, -zna, adj. verdorben: kazen (kazȃn) kostanj, krompir, Gor.- DSv.; — prim. kaz, kaziti.
  23. kázənski, adj. Straf-, Criminal-, Cig., Jan., DZ., nk.; kazensko pravo, das Strafrecht, das Criminalrecht, Cig., Jan., DZ.; v stvareh kazenske sodbe, in strafgerichtlichen Angelegenheiten, Levst. (Nauk).
  24. kazənskoprávdən, -dna, adj. Strafprocess-, Jan., DZ.
  25. kazənskoprávən, -vna, adj. strafrechtlich, DZ.
  26. kazənskosǫ́dən, -dna, adj. strafgerichtlich, DZ.
  27. kazíłən, -łna, adj. verderbend, verderblich, Cig., nk.; entstellend, nk.
  28. kazíti, -ím, vb. impf. verderben, verhunzen; to ga kazi, das entstellt ihn; to nič ne kazi, das schadet nichts, Cig., C.; veselje komu k., jemands Freude stören; srečo si k., sich sein Glück verderben, Ravn.; zapeljive reči srce kaze, Jap. (Prid.); — kazi se mi delo, es will mir nicht gerathen, Cig.
  29. kazı̑vəc, -vca, m. der Verderber, Cig., Valj. (Rad).
  30. kaznę̑n, adj. 1) = kazenski, DZ.; — 2) mit Abgaben belastet: tiste stare hiše so bile kaznene, Gor.
  31. kaznę̑nik, m. neka žitna mera: pol mernika ali četrt vagana, Tolm.; — prim. 1. kazen 2).
  32. kazníłən, -łna, adj. 1) strafend, Straf-; kaznı̑łna oblast, die Strafgewalt, Cig., DZ.; — 2) kaznilno dejanje, strafbare Handlung, DZ.
  33. kaznilíšče, n. der Strafort, Cig., DZ.
  34. kaznı̑łnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., nk.
  35. kaznína, f. das Strafgeld, C., DZ.
  36. kaznı̑telj, m. der Strafer, C.
  37. kazníti, -ím, vb. impf. strafen, Cig., Jan.; vse prestopke te vrste kazni sodišče, Levst. (Nauk); govori se tudi: kázniti.
  38. kaznìv, -íva, adj. strafbar, Mur., Cig., Jan., nk.
  39. kaznı̑vəc, -vca, m. der Strafer, Cig.
  40. kaznı̑vka, f. die Straferin, Cig.
  41. kaznívost, f. die Strafbarkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  42. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
  43. kaznjénje, n. das Strafen.
  44. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
  45. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
  46. kaznováłən, -łna, adj. strafend, Straf-, Cig., Jan., nk.
  47. kaznovalíšče, n. der Strafort, Jan., C.
  48. kaznovȃłnica, f. das Strafhaus, Cig., Jan., C.
  49. kaznovȃnje, n. das Strafen.
  50. kaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) strafen, Mur., Cig., Jan., nk.; kar je hudega, črti in kaznuje Bog, Ravn.; — 2) den herrschaftlichen Zins entrichten, Guts.; prim. 1. kazen f. 2).
  51. kaznovȃvəc, -vca, m. der Strafer, Mur., Cig., Jan., nk.
  52. kaznovȃvka, f. die Straferin, Cig., nk.
  53. kāzuar, -rja, m. der Kasuar (casuarius indicus), Erj. (Ž.).
  54. kazuīst, m. der Casuist, Cig. (T.).
  55. kazuīstika, f. znanstvo, ki uči pomirjevati vest v težavnih slučajih, die Casuistik, Cig. (T.).
  56. kebzováti, -ȗjem, vb. impf. schauen, Acht haben: k. na koga, kaj, ogr.- M.; Acht geben, merken, ogr.- C., Valj. (Rad).
  57. kəzmáti, -am, vb. impf. zausen, Z., jvzhŠt.; — prim. kosmati.
  58. keznȃnik, m. pol vagana, ali po nekaterih krajih četrt vagana; stara mera na Goriškem in Vipavskem, Erj. (Torb.), C.; — pogl. kaznenik.
  59. kiporẹ̀z, -rẹ́za, m. = kipar, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.).
  60. kiporẹ̑zəc, -zca, m. = kipar, nk.
  61. kipoznȃnstvọ, n. die Bilderkunde, Jan. (H.); pogl. podoboznanstvo.
  62. klādez, m. der Brunnen, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); — prim. stsl. kladęzь.
  63. klādeznica, f. das Brunnenwasser, Cig.
  64. klamúza, f. = klafeta, Cig., Gor.
  65. klapoúzniti, -ȗznem, vb. pf. eine Ohrfeige versetzen: k. koga, Mur.
  66. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
  67. klativı̑tez, m. irrender Ritter, der Abenteurer, Cig., Jan., C., nk.
  68. klavzáti, -ȃm, vb. impf. = krevsati, einhertrotten: nemarno klavzajoč konj, Jurč.
  69. klāvzula, f. omejujoč pristavek, die Clausel, Cig. (T.).
  70. klečeplàz, -pláza, m. der Kriecher, C.; — der Frömmler, SlN.
  71. klerikalīzəm, -zma, m. der Clericalismus, nk.
  72. kljubę̑zən, -zni, f. der Trotz, Cig.; prej (pred ženitvijo) ljubezen, potlej kljubezen, Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  73. klomuzávati, -am, vb. impf. = klampati: z enim konjem klomuzava naprej, Jurč.; — (menda nam. klam-; prim. klamati).
  74. klonokàz, -káza, m. das magnetische Declinatorium, Cig. (T.).
  75. knę̑z, m. 1) der Graf, Meg., Alas., Guts., Dalm., Trub., Krelj; — 2) der Fürst, Mur., Cig., Jan., nk.; izborni k., der Wahlfürst, Cig., Jan., nk.; veliki k., der Großfürst, Cig., Jan., nk.
  76. knezoškòf, -škǫ́fa, m. der Fürstbischof, Cig., Jan., nk.
  77. knezoškofı̑ja, f. das gefürstete Bisthum, nk.
  78. knezoškofı̑jski, adj. fürstbischöflich, nk.
  79. knezoškofı̑jstvọ, n. das fürstbischöfliche Amt, nk.
  80. knezoškofǫ́vski, adj. fürstbischöflich, nk.
  81. knę̑zov, adj. des Fürsten, Cig.
  82. knezovȃnje, n. das Fürstsein, Mur.
  83. knezováti, -ȗjem, vb. impf. Fürst sein, als Fürst regieren, Mur., Cig.
  84. knę̑zovič, m. der Fürstensohn, Cig., Jan.
  85. knezovína, f. das Land eines Fürsten, das Fürstenthum, Jan.
  86. knezovladíka, m. = knezoškof, nk.; — prim. hs. knez vladika.
  87. knezovladı̑štvọ, n. das gefürstete Bisthum, nk.
  88. knę̑zovna, f. = knežna, die Fürstentochter, Jan. (H.).
  89. knę̑zovski, adj. = knežji, Fürsten-, fürstlich, Mur., Jan., nk.
  90. knjigovèz, -vę́za, m. der Buchbinder, Cig., Jan., nk.
  91. knjigovezȃłnica, f. = knjigoveznica, Cig.
  92. knjigovę̑zəc, -zca, m. = knjigovez, Cig., Jan., nk.
  93. knjigovę̑zje, n. die Buchbinderarbeit, Levst. (Močv.).
  94. knjigovę̑zka, f. die Buchbinderin, Cig.
  95. knjigovę̑znica, f. die Buchbinderwerkstätte, die Buchbinderei, nk.
  96. knjigoznȃnəc, -nca, m. der Bücherkenner, Cig.
  97. knjigoznȃnstvọ, n. die Bücherkenntnis, Cig.
  98. kolízija, f. strnjenje nasprotij, die Collision, Cig. (T.).
  99. kolomàz, -máza, m. = kolomast, Habd., Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
  100. kolomȃzar, -arja, m. der Wagenschmierhändler, Jan. (H.).

   10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA