Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.901-11.000)

  1. 2. ję̑zero, num. = tisoč, C., Mik., Št., ogr., kajk., BlKr.; dve jezeri, Št.- Mik.; deset jezer, z deset jezermi, ogr.- Mik.; četiri jezera, z desetimi jezermi, kajk.- Mik.; (tudi indecl.: dve jezero, pet jezero, ogr.- Mik.); — iz madž. ezer, Mik. (Et.).
  2. ję̑zerokrat, adv. = tisočkrat, C.
  3. jezerotę̑r, num. = tisočer, C.
  4. ję̑zerski, adj. See-; jezerska globina, die Seetiefe, Zora; jezerska kotlina, das Seebecken, Cig. (T.).
  5. ję̑zerščina, f. das Seewasser, Jes.
  6. jezgra, f. = jedro, C., Z., nk.; — hs.
  7. ję́zica, f. dem. jeza; der Unmuth, Zora; vso svojo jezico boš skril, Jurč.
  8. jezı̑čar, -rja, m. der Taubenschwanz (vanessa Jo), Jan. (H.).
  9. jezı̑čəc, -čca, m. dem. jezik; — das Zäpfchen im Hals, Meg., Erj. (Som.).
  10. jezı̑čək, -čka, m. dem. jezik; 1) das Zünglein; — 2) das Zäpfchen im Halse, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 3) das Zünglein an der Wage, Cig., Škrinj., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); — 4) der Schneller (am Feuergewehr), Cig., Jan.; — 5) der Dorn (an der Schnalle), Cig., Jan.
  11. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
  12. jezíčenje, n. das Zungenwetzen, Dict.
  13. jezı̑čič, m. = jeziček na vagi, Meg.
  14. jezíčiti, * -ı̑čim, vb. impf. die Zunge wetzen, prim. jezičenje.
  15. jezı̑čji, adj. = jezičen: jezičja zmes, das Sprachengemenge, Vrt.
  16. jezı̑čnica, f. 1) der Zungenbuchstabe, Cig.; — 2) jezičnice, zungenblütige Pflanzen (liguliflorae), Tuš. (R.); — 3) zungenfertiges Weib, die Schwätzerin, Cig., Jan., BlKr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  17. jezı̑čnik, m. der Zungendrescher, der Schwätzer, Dict., Cig., Jan., M., LjZv., Notr.; bobotači, jezičniki, Jap. (Prid.).
  18. jezíčnost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, Mur., Cig., M.; j. starih majk, Jurč.
  19. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
  20. jezikáč, m. der Zungendrescher, C., Nov.; vse veš, jez'kač, Vod. (Pes.).
  21. jezíkalọ, n. = jezikač, Cig.
  22. jezíkanje, n. die Zungendrescherei, das Nachreden, das Widersprechen, Cig., vzhŠt., ogr.- C.
  23. jezikáriti, -ȃrim, vb. impf. = jezikati, C.
  24. jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn- Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.
  25. jezíkav, adj. schnippisch, gerne widersprechend, zänkisch, Jan., C.; tudi: jezikàv, -áva: Vi ste nesramno jezikavi, Levst. (Zb. sp.).
  26. jezíkavəc, -vca, m. der Zungendrescher, schnippischer, zänkischer Mensch, vzhŠt.- C., BlKr.
  27. jezíkavost, f. schnippisches, zänkisches Wesen, die Rabulisterei, Cig.
  28. jezíkljast, adj. = jezikav: jezikljaste punčike, LjZv.
  29. jezikljáti, -ȃm, vb. impf. = jezikati, Jan.
  30. jezikobǫ̑rstvọ, n. die Sprachenstürmerei, C.
  31. jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
  32. jezikoslǫ̑vəc, -vca, m. der Sprachforscher, der Linguist, Cig., Jan., C., nk.
  33. jezikoslǫ́vən, -vna, adj. linguistisch, Cig., Jan., nk.
  34. jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
  35. jezikoslǫ̑vje, n. die Sprachforschung, die Linguistik, Cig., Jan., nk.
  36. jezikoslǫ̑vski, adj. Sprachforscher betreffend, Z.; jezikoslovska modrost, Str.
  37. jezikotrẹ̑bəc, -bca, m. der Sprachreiniger, der Purist, Cig., Jan., C.
  38. jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
  39. jezíkov, adj. Sprach-, sprachlich, Jan.
  40. jezikoválọ, n. ein loses Maul, Cig.
  41. jezikovȃnje, n. das Zungenwetzen, Cig.
  42. jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.
  43. jezíkovəc, -vca, m. 1) der Zungenlaut, Cig. (T.); — 2) die Riemenzunge (himantoglossum), Medv. (Rok.).
  44. jezikoznȃnəc, -nca, m. = jezikoslovec, Cig., Jan., Cig. (T.).
  45. jezikoznȃnski, adj. = jezikosloven, jezikoslovski, Jan.
  46. jezikoznȃnstvọ, n. = jezikoslovje, Jan.
  47. jezikoznȃvəc, -vca, m. der Sprachkenner, der Sprachforscher, Cig. (T.).
  48. jezikúlja, f. die Zungendrescherin, Cig.
  49. jezı̑štvọ, n. = poganstvo, Jurč. (Tug.); — prim. rus. jazyčestvo.
  50. 1. jẹzíti, -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.
  51. 2. jezíti, -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
  52. jezljȃnje, n. = jezikanje, Dict., V.-Cig., C.
  53. jezljáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Zunge hin und her bewegen, züngeln, Mur., Cig.; — 2) = jezikati, die Zunge wetzen, Dict., C., Mik., Dol.; nad Jezusom so jezljali, Ravn.; Jezljati, ujedati, To znaš, Npes.-K.; imajo zmerom kaj prerokovati in jezljati, Burg.
  54. jezljàv, -áva, adj. 1) = jezikav, Z.; — 2) = jecljav, Danj.- Mik.; prim. 2. jezati.
  55. jezljȃvəc, -vca, m. der Wörtler, der gerne widerspricht, M., Z., Valj. (Rad).
  56. jezljȃvka, f. die gerne widerspricht, die Wörtlerin, M., Z.
  57. jezljìv, -íva, adj. zum Zorne geneigt, zornmüthig, Jan., nk.; jezljiv otrok, Pjk. (Črt.); v njenem življenju nič ni jezljivega in togotljivega, Cv.
  58. jezljívost, f. die Zornmüthigkeit, SlN.
  59. jẹzníca, f. deska, ki vodo jezi, das Schwellbrett, Guts.; — prim. jez.
  60. jẹzník, m. der Deichgräber, Cig.
  61. jẹznína, f. das Deichgeld, Cig.
  62. jeznopèt, -pę́ta, adj. = jezav, jezljiv, Bes.
  63. jeznopę́tost, f. = jezavost, jezljivost, Bes.
  64. jeznorìt, -ríta, adj. (preprosto) — jezav, jezljiv.
  65. jeznorítən, -tna, adj. = jeznorit, Jan. (H.).
  66. jẹzokàz, -káza, m. der Dammstock, Cig.
  67. jẹ́zov, adj. Deich-, Cig., Jan.
  68. jẹzovína, f. das Dammgeld, DZ.
  69. jezuīt, m. ein Mitglied des Jesuitenordens, der Jesuit.
  70. jezuītar, -rja, m., pogl. jezuit.
  71. jezuitīzəm, -zma, m. der Jesuitismus, Cig., Jan.
  72. jezuītovski, adj. = jezuitski, Cig., Jan.
  73. jezuītski, adj. Jesuiten-, jesuitisch.
  74. jezusováti, -ȗjem, vb. impf. oft "Jesus" sagen, Mik.
  75. jēzusovəc, -vca, m. = jezuit, Jan., Cv.
  76. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
  77. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
  78. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.
  79. jugozahòd, -hǫ́da, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.).
  80. jugozahǫ́dən, -dna, adj. südwestlich, Jan., nk.
  81. jugozahǫ̑dnik, m. der Südwestwind, Jan.
  82. jugozapàd, -páda, m. der Südwest, Jan., Cig. (T.), nk.
  83. jugozapádən, -dna, adj. südwestlich, nk.
  84. jugozapadnják, m. der Südwestwind, Cig.
  85. južnovzhǫ́dən, -dna, adj., Jan., pogl. jugovzhoden.
  86. južnozapádən, -dna, adj., Jan., pogl. jugozapaden.
  87. kaluporẹ̀z, -rẹ́za, m. der Formenschneider, Cig.
  88. kaluporẹ̑zba, f. das Formschneiden, Cig.
  89. kaluporẹ̑zəc, -zca, m. der Formschneider, Jan.
  90. kalvinīzəm, -zma, m. der Calvinismus, Jan.
  91. kamenorẹ̑zba, f. die Steinschneidekunst, Cig. (T.).
  92. kamenorẹ̑zəc, -zca, m. der Steinschneider, C.
  93. kamenoznȃnstvọ, n. die Lithologie, Jan.
  94. kanzǫ̑bəc, -bca, m. der Hauzahn (des Schweines), ogr.- C.; — prim. 5. kan.
  95. kapitalizováti, -ȗjem, vb. impf. capitalisieren, Cel. (Ar.), nk.
  96. karmezīn, m. das Carmoisinroth, Mur., Jan., Ravn.
  97. karmezı̑nast, adj. carmoisinroth, Mur., Cig., Jan.
  98. kartuzijānəc, -nca, m. der Karthäuser (redovnik), Jan.
  99. kartuzijānski, adj. Karthäuser-, Cig., Jan.
  100. katalīza, f. die Katalyse ( chem.), Cig. (T.).

   10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA