Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.801-10.900)

  1. izžlẹ́biti, -žlẹ́bim, vb. pf. auskehlen, ausriefen, Cig.; i. dogo, hohlschneiden, ausziehen, Cig.; — i. se, sich aufwerfen (vom Holz), Cig.
  2. izžlempáti, -ȃm, vb. pf. ausschlampen, aussaufen, Cig.
  3. izžlepáti, -ȃm, vb. pf. = izžlempati, Dalm.
  4. izžlı̑ndrati, -am, vb. pf. ausschlacken, Cig.
  5. izžlobodráti, -ȃm, vb. pf. = izžlabudrati, Cig.
  6. izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.
  7. izžrẹ́banje, n. die Auslosung, die Verlosung, nk.
  8. izžrẹ́bati, -am, vb. pf. auslosen, verlosen, C., nk.; — hs.
  9. izžrebíti se, -ím se, vb. pf. aufhören Fohlen (Füllen) zu werfen, ausfohlen, Cig.
  10. izžréti, -žrèm, vb. pf. (her)ausfressen, Cig.
  11. izžúgati, -žȗgam, vb. pf. erdrohen, abdrohen: i. komu kaj, i. denar iz koga, Cig., C.
  12. izžúliti, -im, vb. pf. 1) wegreiben ( z. B. den Schmutz aus der Wäsche), Cig.; — i. iz koga kaj, erpressen, Cig.; — 2) i. perilo, reibend auswaschen, jvzhŠt.
  13. izžvę́čiti, -im, vb. pf. fertig kauen, auskauen, Cig.
  14. izžvenkljáti, -ȃm, vb. pf. durch Schellen herausbringen: i. koga iz postelje, Cig.
  15. izžveplíti, -ím, vb. pf. ausschwefeln ( z. B. Flecken aus der Wäsche), Cig.; izžvepljeni premog, Coax, (izžep-) Cig.
  16. izžvepljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izžvepliti; ausschwefeln, Cig.
  17. izžvížgati, -am, vb. pf. 1) durch Pfeifen herausbringen, herauspfeifen, Cig.; — 2) auspfeifen: i. koga, nk.
  18. jamastoizbǫ̑čen, adj. convexconcav, Sen. (Fiz.).
  19. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
  20. jȃz, m. = jazba, die Höhle, C., Z.
  21. jȃzba, f. 1) das Loch, die Höhle, Mur., Cig., Met., Vrt.; zverine so po jazbah se skrivale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Dachsweibchen, Štrek.
  22. jȃzbəc, -bəca, m. der Dachs (meles taxus).
  23. jȃzbəčar, -rja, m. der Dachshund (canis vertagus), Cig., Erj. (Ž.).
  24. jȃzbəčast, adj. dachsartig: dachsgrau, Cig.
  25. jȃzbəčev, adj. Dachs-; jazbečevo meso, das Dachsfleisch, Cig.
  26. jazbəčevína, f. das Dachsfleisch, das Dachsfell, Cig., Jan.
  27. jȃzbəčevka, f. die Dachsin, Cig.
  28. jȃzbəčinja, f. die Dachsin, Cig.
  29. jȃzbəčji, adj. Dachs-.
  30. jȃzbina, f. 1) das Dachsloch, der Dachsbau, Mur., Cig., Jan., Dol., BlKr.; Iz jazbine jazbec pogleda zaspan, Str.; — 2) die Erdhöhle, die Grotte, Mur., Cig., C.; v jazbinah stanuje divji mož, LjZv.; — 3) = jazbečevina, Jarn.
  31. jazmīn, m. der Jasmin (jasminum), Cig.
  32. jazmīnov, adj. Jasmin-, Cig.
  33. jazmīnovəc, -vca, m. der Jasminstrauch, Jan.
  34. jȃzvəc, -vəca, m. 1) = jazbec, Mur.; — 2) gožica na cepeh, C.
  35. jȃzvəčina, f. = jazbina 1), C.
  36. jȃzvəčka, f. die Dachsin, Fr.- C.
  37. jazvíca, f. die Dachsin, C.
  38. jȃzvina, f. = jazbina 1), C.
  39. jeklorẹ̀z, -rẹ́za, m. der Stahlstich, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  40. jeklorẹ̑zəc, -zca, m. der Stahlstecher, Cig., Jan., nk.
  41. 1. jẹ̑z, jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.
  42. 2. jẹ̑z, m. neka riba, der Alant (Göse, Jese) (leuciscus jeses), Frey. (F.), DZkr.; — der Gängling (idus melanotus), Ljub., Zidani Most- Erj. (Torb.).
  43. 1. ję́za, f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.
  44. 2. ję́za, * f. obročnjak, rezni stol, C.; — iz nem. *"Häusel"-stuhl, C.
  45. ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
  46. jẹ̑zar, -rja, m. der Deicher, Cig.
  47. 1. ję́zati, -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.- Kres.
  48. 2. ję́zati, -am, vb. impf. stammeln: jezajočih jezik bo hitro in zastopno govoril, Dalm.
  49. 1. ję́zav, adj. zornmüthig, Jarn., Jan., Št., KrGora.
  50. 2. ję́zav, adj. = jezljav, stammelnd, Mik.
  51. ję́zavəc, -vca, m. der Zornmüthige, Slom.- C.
  52. ję́zavən, -vna, adj. = 1. jezav, Mur.
  53. jezavína, f. zornmüthiger Mensch, Jarn.
  54. ję́zavka, f. die Zornmüthige, Jan. (H.).
  55. jẹ̑zba, f. die Speisekammer, Kras- Mik.; po Mik. (V. Gr. II. 217.) iz: jestba; po Valj. (Rad) nam. izba.
  56. jẹ̑zd, m. der Ritt, Guts., Mur., Cig., Jan., C.
  57. jẹ́zda, f. das Reiten, Guts., Mur., C.
  58. jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
  59. jẹzdár, -rja, m. der Reiter, Guts.- Cig.; — der Bereiter der Pferde, Cig.
  60. jẹzdaríca, f. die Reiterin, Jan.
  61. jẹzdarílọ, n. = jezdarjenje, das Reiten, C.
  62. jẹzdarína, f. = jezdnina, DZ.
  63. jẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. herumreiten, zu reiten pflegen, reiten; kaj vedno tod jezdariš? dve leti že jezdarim tega konja, Cig.; dobro jezdari, er ist ein guter Reiter, Cig.; — zu Pferde reisen, Cig.
  64. jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.
  65. jẹzdárna, f. = jezdarnica, Z., nk.
  66. jẹzdárnica, f. die Reitschule, Cig., Jan., Nov.- C., DZ., nk.
  67. jẹzdárski, adj. Reiter-, Cig., Jan.; jezdarske hlače, Reithosen, Cig.
  68. jẹzdȃrstvọ, n. die Reitkunst, Cig., Jan.
  69. jẹ̑zdba, f. das Reiten, C.
  70. jẹ̑zdəc, -dəca, m. 1) der Reiter; — 2) = rezni stol, die Schnittbank, C.
  71. jẹ́zdən, -dna, adj. 1) zum Reiten gehörig, Reit-, Mur., Cig., Jan., Mik.; jẹ̑zdni konj, das Reitpferd, Mur., C., Levst. (Nauk); jezdna pošta, die Reitpost, Cig.; — 2) reitbar, Z.
  72. jẹ́zdenje, n. das Reiten; (pravilno je: ježenje).
  73. jẹ̑zdič, m. = jezdec, Cig.
  74. jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče- Levst. (Rok.).
  75. jẹzdilíšče, n. = jezdišče, DZ.
  76. jẹzdíšče, n. der Reitplatz, V.-Cig., Jan.
  77. jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.
  78. jẹzdljìv, -íva, adj. reitbar, Jan.; pogl. jezden 2).
  79. jẹ̑zdnica, f. die Reitschule, Jan.
  80. jẹ̑zdnik, m. = jezdec, Cig.
  81. jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.
  82. 1. jẹ́zən, -zna, adj. den Damm, den Deich betreffend, Cig.
  83. 2. ję́zən, -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
  84. ję̑zer, m., Ravn., pogl. 1. jezero.
  85. jezer, num. indecl. = tisoč, štiri jezer, štirim jezer, Trub.- Mik.; — pogl. 2. jezero.
  86. jezer, f., vzhŠt., ogr.- Mur., C., pogl. 2. jezero.
  87. jezera, f., Guts., Mur., Npes.-Vraz; pogl. 1. jezero.
  88. jezeráča, f. eine Tausendguldenbanknote, kajk.- Valj. (Rad).
  89. jezeràn, -ána, m. der Kaiserschwamm (agaricus caesareus), C.
  90. ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).
  91. ję̑zerəc, -rca, m. der Seeanwohner, (jezę̑rəc) Zv., LjZv.
  92. ję̑zerən, -rna, adj. See-, Cig., Jan.
  93. jezerína, f. der Morast, Mur.
  94. jezeríšče, n. 1) der Morast, Mur.; der Pfuhl, kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Seebett, Cig. (T.), Jes.
  95. jezę̑rka, f. = postrva, die gemeine Forelle, C., Frey. (F.); die Seeforelle (trutta lacustris), Bohinj ( Gor.).
  96. ję̑zernat, adj. seereich, Cig., Jan.; — morastig, moorig, Mur., C.
  97. ję̑zernatən, -tna, adj. = jezernat, C.
  98. ję̑zernica, f. das Seewasser, Cig. (T.).
  99. ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.- Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.
  100. 1. ję̑zerọ, n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).

   10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA