Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.601-10.700)

  1. izvę́kati se, -am se, vb. pf. sich ausweinen, sich abschreien, Jarn., Cig.
  2. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
  3. izvelı̑čati, -am, vb. pf., pogl. zveličati.
  4. izvə̀n, praep. c. gen. außer, Z., nk.; — prim. hs. izvan in pogl. izvun.
  5. izvəndržávən, -vna, adj. exterritorial, Jan. (H.).
  6. izvənrę́dən, -dna, adj. außerordentlich, nk.
  7. izvənurádən, -dna, adj. außerämtlich, DZkr.
  8. izvę́riti se, -vę̑rim se, vb. pf. seinem Glauben untreu werden, Cig.
  9. izvẹ̑sək, -ska, m. = izveska, Jan. (H.); — hs.
  10. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
  11. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
  12. izvẹ̑ska, f. das Aushängeschild, Cig.
  13. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
  14. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
  15. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
  16. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
  17. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
  18. izvẹ̑stje, n. der Bericht, die Nachricht, Cig. (T.), C., nk.; — rus.
  19. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  20. izvẹstóba, f. = zvestoba, Levst. ( LjZv.).
  21. izvẹ̑ščina, f. = zveščina, Krelj.
  22. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
  23. izvẹ́šiti se, -im se, vb. pf. durch das Spundloch (veha) verdampfen, verrauchen (o vinu), Cig., C., M.; schal werden, Cig. (T.); vino se izveši, ako dolgo stoji v nezaprti posodi, ter izgubi moč in okus, "izvešeno" vino, Ip.- Erj. (Torb.), Kras; vinski cvet se v plitvi, odprti posodici izveši, to je izpuhti, Vrtov. (Km. k.); — zelje se je izvešilo, hat die Säure verloren, Cig.; — izvẹšíti se, Dict.
  24. izvẹ́ti, -vẹ̑jem, vb. pf. = izvejati: vse žito je izveto, Cig.
  25. izvẹ̑trati, -am, vb. pf. auslüften, M.
  26. izvẹtrẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Zutritt der Luft verrauchen (von Spirituosen), Cig., C., Cig. (T.); izvetrelo vino, C.; — 2) verwittern, Cig. (T.); ( rus.).
  27. izvẹ́triti, -im, vb. pf. 1) der Einwirkung der Luft aussetzen, auslüften, Cig., Jan.; — i. se = izvetreti 1), verrauchen, C.; drožje so se izvetrile, Mariborska ok.; — 2) i. se, = izvetreti 2), verwittern, Cig.
  28. izvetrnẹ́ti, -ím, vb. pf. = izkaditi se, izgubiti moč: vino, žganje izvetrni, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  29. izvẹtrováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvetrati, izvetriti; auslüften, Z.
  30. izvẹ̑žbati, -am, vb. pf. = izuriti, einüben, nk.; — hs.
  31. izvẹževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad izvežiti se; — svet se izvežuje, wird schief, verkehrt, Jurč.
  32. izvẹžíti se, * -ím se, vb. pf. sich werfen: deska se je izvežila, Lašče- Erj. (Torb.).
  33. izvı̑cati se, -am se, vb. pf. die Reinigung im Fegefeuer bestehen, Cig.
  34. izvìd, -vída, m. der Augenschein, der Befund, Cig. (T.), DZ.; — prim. hs. izvidjeti, in Augenschein nehmen.
  35. izvídẹti, -vı̑dim, vb. pf. in Augenschein nehmen, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  36. izvı̑doma, adv. vom Sehen aus: izvidoma ga poznam, C.; — scheinbar, C.
  37. izvihráti, -ȃm, vb. pf. 1) herausstürmen, Z.; herausflattern, Cig.; — 2) i. se, vertoben, Cig.; — 3) = zvihrati, verbiegen, verkrümmen, nk.; i. podkovo, nk.; i. satje, Levst. (Beč.).
  38. izvijáč, m. der Kugelzieher, Jan. (H.).
  39. izvíjanje, n. das Entwinden, Cig. (T.).
  40. izvíjati, -am, vb. impf. ad izviti; (her)auswinden, ausdrehen, entwinden; — i. se komu, čemu, sich loszumachen suchen, Cig.; — i. se, sich ausreden, C.; Ausflüchte suchen, Z.
  41. izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
  42. izvı̑nək, -nka, m. 1) die Verrenkung, Cig., Jan.; — 2) das Beinwell (symphytum), C.; — 3) die Ausflucht, die Ausrede, Cig., Jan., C., Valj. (Rad); izvinkov iskati, Cig.
  43. izviníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. verwildern (o vinski trti), Cig., C.; — prim. vinika.
  44. izvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, verstauchen; i. si roko, nogo.
  45. izvínjenje, n. die Verrenkung, Cig.
  46. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
  47. izviračina, f. die Quelle, C.
  48. izviralíšče, n. der Ursprungsort, die Quelle, Guts., Mur., C., ogr.- C.; — der Quellgrund, Cig.
  49. izvirálọ, n. die Quelle, Ben.- Mik.
  50. izvı̑ranje, n. das Hervorquellen; — die Abstammung, Cig.
  51. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  52. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
  53. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
  54. izvı̑rčək, -čka, m. dem. izvirek; das Quellchen.
  55. izvı̑rčina, f. 1) das Quellenwasser, C.; — 2) der Ort der Quelle, C.
  56. izvı̑rčnica, f. das Quellenwasser, C.
  57. izvı̑rək, -rka, m. die Quelle; pren. i. milosti, der Gnadenquell, Cig.; der Ursprung, die Ursache, Mur., Cig., Jan., C., nk.
  58. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
  59. izviríšče, n. der Ursprungsort, DZ., Jes.
  60. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
  61. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
  62. izvírnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  63. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
  64. izvı̑tək, -tka, m. die Krümmung: na izvitke jadriti, lavieren, Cig., DZ.; — hs.
  65. izvíti, -víjem, vb. pf. 1) herauswinden, entwinden; i. komu kaj iz rok; i. se, sich entwinden: i. se komu iz naročja, Cig.; — mit Anstrengung, List u. dgl. etwas erlangen: z lažjo i. kaj iz koga, erlügen, Cig.; i. jo, etwas mit List durchführen, Cig., Jan.; — i. se, sich aus einer Verlegenheit herausarbeiten; — 2) = izviniti; i. si roko; — 3) i. perilo = izžeti, auswinden, Cig.
  66. izvı̑žati, -am, vb. pf. po nem. erweisen.
  67. izvlačilíšče, n. der Ausstreifplatz (za ladje), DZ.
  68. izvláčiti, -im, vb. pf. 1) durch wiederholtes Schleppen herausbringen, hervorschleppen, Cig.; vso vrhovino sem izvlačil iz hoste, alles Abholz habe ich aus dem Walde geschleppt, jvzhŠt.; — 2) aufeggen, auseggen, Cig.
  69. izvlȃk, m. = izvlečba, Cig.
  70. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
  71. izvlẹ̑čba, f. die Handlung des Ausziehens, der Auszug, Cig.
  72. izvlẹ̑čək, -čka, m. der Auszug, der Extract, C.; — prim. izleček.
  73. izvlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. heraus-, hervorziehen; i. koga iz vode, i. kaj izpod postelje; — auspumpen, Cig.; — entziehen (= aussüßen): i. sol, Cig.
  74. izvlẹčína, f. der Extractivstoff, C.
  75. izvlẹ̑ka, f. das Herausziehen, C.
  76. izvlẹkávati, -am, vb. impf. ad izvleči, nk.
  77. izvlẹ́kovati, -ujem, vb. impf. ad izvleči: i. koga izpod prahu, Ravn.
  78. izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation ( math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).
  79. izvǫ̑dək, -dka, m. = izvod, die Folgerung, der Folgesatz, Cig. (T.), C.
  80. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
  81. izvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) führend, leitend herausbringen, ausführen, Mur., Cig.; starka je mlade izvodila, Z.; rod svoj i., Str.; — 2) folgern, deducieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
  82. izvǫ̑hati, -am, vb. pf. durch Riechen herausfinden, auswittern; ausschnüffeln.
  83. izvojeváti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, C.; i. si kaj, Let.
  84. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
  85. izvolı̑təv, -tve, f. die Erwählung, die Wahl, Mur., Cig., Jan., nk.; i. sprejeti, die Wahl annehmen, nk.
  86. izvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. 1) eine Wahl treffen, wählen, erwählen; izvoli si eno ali drugo, kesal se boš; i. koga za poslanca; — 2) izvolite! belieben sie! Cig., nk.; ( rus.).
  87. izvǫ̑lja, f. die Auswahl, Jan.; na izvoljo dati, die Wahl lassen, Meg., Dict., DZ., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; vsacemu odborniku je na izvolji, jedem Ausschussmitglied steht es frei, Levst. (Nauk); das Ermessen: naj bo po vaši izvolji, Lašče- Levst. (Rok.).
  88. izvoljávanje, n. das Wählen (von politischen Wahlen), vzhŠt.
  89. izvoljávati, -am, vb. impf. = izvoljevati, C.
  90. izvǫ̑ljenəc, -nca, m. der Auserwählte, der Gewählte, Mur., Cig., Jan., nk.; kako tedaj Bog svojih izvoljencev ne bo rešil! Ravn.
  91. izvǫ́ljenka, f. die Auserwählte, Cig., Jan., Zora; obiskovati svojo izvoljenko, Jurč.
  92. izvoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izvoliti.
  93. izvoljìv, -íva, adj. wählbar, Cig., Jan.
  94. izvoljívost, adj. die Wählbarkeit, Cig.
  95. izvonjáti se, -ȃm se, vb. pf. verduften, Cig.
  96. izvòr, -vóra, m. = izvir, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — stsl., hs.
  97. izvǫ̑rən, -rna, adj. = izviren, Jan., Cig. (T.), nk.
  98. izvǫ̑rnik, m. = izvirnik, Cig. (T.), DZ., Navr. (Kop. sp.).
  99. izvǫ́rnost, f. = izvirnost, Cig. (T.), nk.
  100. izvǫ́ščiti, -im, vb. pf. durch Wünschen bekommen, erwünschen, Cig.

   10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA