Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.501-10.600)

  1. iztržílọ, n. der Erlös, Levst. (Pril.).
  2. iztŕžiti, -tȓžim, vb. pf. Geld für die verkaufte Ware bekommen, lösen; dvajset goldinarjev je iztržil; veliko je iztržil, er hat ein gutes Geschäft gemacht; — (die Ware) anbringen: vse sem iztržil.
  3. iztúhtati, -am, vb. pf. ergrübeln, ausklügeln, aussinnen.
  4. iztulhati, -am, vb. pf. aushöhlen, V.-Cig.
  5. iztúliti, -im, vb. pf. ausheulen; — i. se, sich ausheulen, Cig.
  6. iztúrjati se, -am se, vb. pf. ausrammeln, Z.
  7. iztútati se, -am se, vb. pf. ausschmollen, Cig.
  8. izubǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. in seiner Armut erübrigen: to je vse, kar sem mogel i., (zbožati) Z.
  9. izučávati, -am, vb. impf. = izučevati, nk.
  10. izȗčba, f. die Ausbildung, Cig.; vojaška i., das militärische Exercieren, C.
  11. izȗčən, -čna, adj. das Auslernen betreffend; izučno pismo, der Lehrbrief, Cig., Jan.
  12. izučevȃnje, n. das Ausbilden: na vojaško i. poklicati, zur militärischen Ausbildung einberufen, DZ.
  13. izučeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izučiti; abrichten, ausbilden.
  14. izučı̑təv, -tve, f. die Ausbildung, C.; — die Erlernung, Cig.
  15. izučíti, -ím, vb. pf. 1) auslehren, abrichten, ausbilden; — i. se, auslernen, ausstudieren, sich ausbilden; i. se za duhovnika, LjZv.; izučen, einer der ( z. B. ein Handwerk) ausgelernt hat: i. mizar, kovač; — 2) witzigen; izučilo me je, ich bin gewitzigt worden, C.; — i. se, klug werden, Cig.
  16. izuháti, -ȃm, vb. pf. bei den Ohren nehmen: i. koga, Cig., Dol., Gor.
  17. izȗk, m. die Ausbildung, DZ.
  18. izȗka, f. = izuk, C.
  19. izȗm, m. = izumek, Raič ( Let.), Bes.
  20. izȗmək, -mka, m. die Erfindung, Cig. (T.), Vrt.
  21. izumẹ́ti, -ẹ̑jem, -ẹ̑m, vb. pf. erfinden, Cig. (T.), Vrt.; vse to so izumeli brez tolicih troškov, Levst. (Močv.).
  22. izumílọ, n. = izumek, Vrt.
  23. izumı̑telj, m. der Erfinder, nk.
  24. izúmiti, * -im, vb. pf. 1) = izumeti, ersinnen, erfinden, Jarn., Cig., Jan., C., nk.; i. teorijo, Žnid.; izmišljeni a ne še izumljeni "modrijanski kamen", Navr. (Let.); — 2) i. si kaj, sich etwas erklären, es einsehen, C.; — 3) verwirrt machen, M., C.; i. se, verwirrt werden, den Verstand verlieren, Cig., C.; ( stsl.).
  25. izúmljati, -am, vb. impf. ad izumiti, Jarn.
  26. izumljìv, -íva, adj. 1) erfinderisch, Cig. (T.); izumljive glavice, LjZv.; — 2) = izumen, Cig., Jan.
  27. izumljívost, f. erfinderischer Sinn: bogata i., LjZv.
  28. izȗmnik, m. der Erfinder, nk.
  29. izumrẹ́ti, -mrèm, (-mŕjem), vb. pf. aussterben, Jan., Cig. (T.); — hs.
  30. izúna, adv. = izunaj, C.
  31. izúnaj, adv. = zunaj, Mik.
  32. izȗpati, -am, vb. pf. auf Credit ausleihen, M.
  33. izúrčiti, -im, vb. pf. behexen: i. koga ( n. pr. z očmi), Pjk. (Črt.), Gor.; — nam. izuročiti; prim. urok.
  34. izúriti, -ȗrim, vb. pf. geübt machen, einüben, ausbilden: i. koga v čem, Cig., Jan., nk.; i. telo, den Körper ausbilden, Cig.; i. um, den Verstand üben, ausbilden, Cig.; i. se, sich einüben, sich einschießen, sich ausbilden, Cig., Jan., nk.
  35. izȗrjenəc, -nca, m. der Geübte, Raič ( Let.).
  36. izȗrjenost, f. die Geübtheit, die Gewandtheit, die Geschicklichkeit, Cig., Jan., nk.
  37. izuročiti, -im, vb. pf., pogl. izurčiti.
  38. izȗst, adv. na izust, auswendig, aus dem Gedächtnis: na i. znati, Vrt.; na i. učiti se, Kres; — (tudi: aus dem Stegreif, Zv.).
  39. izȗstək, -stka, m. der Ausspruch, die Aeußerung, C.
  40. izȗstən, -tna, adj. = usten, mündlich: izusten prevod, mündliche Uebersetzung, DZ.; izustna preskušnja, mündliche Prüfung, DZ.; izusten govor, freier Vortrag, Cig. (T.).
  41. izustílọ, n. der Ausspruch, die Aeußerung, Cig. (T.), C., DZ.; zameril sem se mu s tem izustilom, Zv.
  42. izústiti, * -im, vb. pf. aussprechen, Cig., C.; ni mogel besede izustiti, er konnte kein Wort vorbringen, Cig.; hvalo i. komu, den Dank aussprechen, Levst. (Močv.).
  43. izúti, -ȗjem, vb. pf. (die Fußbekleidung) ausziehen: i. koga, i. komu črevlje, Meg., Trub., Jarn., Mur., nk.; — govori se pogostoma: zuti; prim. sezuti.
  44. izuvák, m. der Stiefelknecht, Danj.- Mik.
  45. izuvȃłnik, m. der Stiefelknecht, Levst. (Zb. sp.).
  46. izúvanje, n. das Ausziehen der Fußbekleidung.
  47. izúvati, -am, vb. impf. ad izuti; (die Fußbekleidung) ausziehen; i. črevlje; Paže izuva grofa starega, Npes.-K.
  48. izvábiti, -im, vb. pf. heraus-, hervorlocken, entlocken; i. koga od doma; i. komu solze; i. denar iz koga, Cig.
  49. izvábljati, -am, vb. impf. ad izvabiti; entlocken; strunam glasove i., C.
  50. izvabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = izvabljati, Zora.
  51. izváditi, -vȃdim, vb. pf. einüben, (zv-) Šol.; na gonjo i. psa, (zv-) Cig.
  52. izvadljáti, -ȃm, vb. pf. = izsrečkati, C.
  53. izvȃgati, -am, vb. pf. auswägen, abwägen.
  54. izvȃja, f. 1) die etymologische Ableitung; ta i. in razlaga stoji na preslabih nogah, Navr. (Let.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  55. izvajáč, m. der Funkenzieher, Sen. (Fiz.).
  56. izvȃjanje, n. 1) die etymologische Ableitung: i. besed, nk.; — die Folgerung, Cig. (T.); — 2) die Durchführung, Cig. (T.).
  57. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
  58. izvàł, -vála, m. der Vorfall: i. očesa, der Augenvorfall, Cig.
  59. izvalíti, -ím, vb. pf. 1) herauswälzen; sod iz kleti i.; i. se, sich wälzend hervorkommen; čreva so se mu izvalila, die Gedärme drangen ihm hervor, Cig.; — 2) ausbrüten; i. se, ausgebrütet werden, (aus dem Ei) auskriechen; koklja je piščance izvalila; piščanci so se izvalili.
  60. izváljati, -am, vb. pf. 1) herauswälzen; i. sod iz kleti; — 2) auswalken; i. sukno, Cig.; — perilo i., abrollen, Cig.; — = razvaljati: i. testo.
  61. izvalję́nčək, -čka, m. dem. izvaljenec, C.
  62. izvalję́nəc, -nca, m. der eben ausgebrütete Vogel: 'Zvaljence neleteče Mi starci pitat hod'jo, Vod. (Pes.).
  63. izvaljȗckati, -am, vb. pf. herauswälzen, Cig.
  64. izvȃrək, -rka, m. 1) die Eisenschlacke (bei den Schmieden), Guts., Jarn., C.; — 2) der Absud, C.; der Extract, Jan.
  65. izvarína, f. = izvarek 2), Vrt.
  66. izvaríti, -ím, vb. pf. 1) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: i. železo, Cig.; — 2) fertig kochen, auskochen, Cig., Jan.; ( hs.).
  67. izvárjati, -am, vb. impf. ad izvariti; 1) ausschweißen, Cig.; — 2) auskochen, Cig., Jan.
  68. izvȃža, f. = izvažanje, Cig.
  69. izvȃžanje, n. das Herausführen, die Ausfuhr: i. blaga, die Warenausfuhr, nk.
  70. izvȃžati, -am, vb. impf. ad izpeljati, izvoziti; herausführen, ausführen, exportieren, Cig., Jan., Danj.- M., nk.
  71. izvẹ̑da, f. = 1. izvedba: po izvedi zadržka, C.
  72. izvẹdáč, m. der Spion, C., Let.
  73. izvẹ́dati, -am, vb. impf. auskundschaften, zu ermitteln suchen, Jan., Habd.- Mik.
  74. izvẹ́dav, adj. = zvedav, Cig. (T.), ogr.- C., SlN.
  75. izvẹdȃva, f. die Nachforschung, C.
  76. izvẹ́davəc, -vca, m. der Kundschafter, der Nachforscher, der Spion, Dict., C., Valj. (Rad).
  77. 1. izvẹ̑dba, f. die Ermittelung, Jan., Nov.; — prim. izvedeti.
  78. 2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
  79. izvẹ́dčən, -dčna, adj. neugierig, Cig. (T.); — pogl. zvedčen.
  80. izvẹ̑dək, -dka, m. die Ermittelung, C.
  81. 1. izvẹ́dən, -dna, adj. = izveden, erfahren, Mur.; pogl. izveden pod: izvedeti 2).
  82. 2. izvédən, -dna, adj. 1) durchführbar, Jan. (H.); — 2) leicht anzubringen: to blago ni izvedno, V.-Cig.; pogl. 2. zvedən.
  83. izvẹ́denəc, -nca, m. der Sachkundige, Cig., Jan., nk.; — prim. izvedeti 2).
  84. izvedénje, n. die Durchführung, Cig. (T.).
  85. 1. izvẹ́denka, f. die Sachkundige, Cig., nk.
  86. 2. izvedę́nka, f. ein abgeleitetes Wort, DSv.
  87. izvẹ́denost, f. die Erfahrenheit, die Sachkenntnis, Cig., Jan., nk.
  88. izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
  89. izvẹdljìv, -íva, adj. forschbegierig, Jan., C.; — prim. zvedljiv.
  90. izvedljìv, -íva, adj., Jan., pogl. izveden 1).
  91. izvẹdljívost, f. die Forschbegierde, Jan.
  92. 1. izvẹ́dnost, f. die Erfahrenheit, (zv-) Mur., C.; izvednost (zved-) tega gospodarnika posnemajmo, Ravn.; pogl. izvedenost.
  93. 2. izvédnost, f. 1) die Deducierbarkeit, Cig. (T.); — 2) die Gangbarkeit (der Ware), V.-Cig.
  94. izvẹdovȃnje, n. das Forschen, Cig.
  95. izvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad izvedeti 1); forschen, nachforschen, zu erfahren suchen, Cig., Jan.; — 2) i. se, sich zurechtfinden, Jan.
  96. izvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig.
  97. izvẹdovȃvka, f. die Nachforscherin, Cig.
  98. izvedríti, -ím, vb. pf. = razvedriti, aufheitern, i. se, sich aufheitern.
  99. izvẹ́gati, -am, vb. pf. vegasto storiti, schief machen, Mur.
  100. izvẹ̑jati, -jam, -jem, vb. pf. mit der Wurfschaufel von der Spreu reinigen, ausschwingen; i. pšenico, rž, ječmen; — izvejan, durchtrieben, pfiffig, ogr.- M., C.

   10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA