Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.401-10.500)

  1. izterjevȃvəc, -vca, m. der Eintreiber (von Forderungen), Nov.
  2. izterljìv, -íva, adj. kar se da izterjati, einbringlich, Jan. (H.).
  3. iztésati, -tę́šem, vb. pf. mit der Axt ausarbeiten, aushauen, auszimmern; ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati, Cig.
  4. iztesávati, -am, vb. impf. ad iztesati.
  5. iztesováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztesati.
  6. iztezȃłnica, f. die Folterbank: na iztezalnico položiti, LjZv.
  7. iztę́zati, -am, vb. impf. = iztegati; — i. se, im Verrecken begriffen sein, Z.
  8. iztezováti, -ȗjem, vb. impf. = iztegovati, Z.
  9. iztı̑ha, adv. = iz tiha, iztihoma, Jan. (H.).
  10. iztı̑homa, adv. im Stillen, geheim, C.
  11. iztíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad iztekniti; 1) ausstechen: i. oči; — 2) stöbern; po vseh kotih iztikati; otroci radi iztikajo po kuhinjah, Erj. (Izb. sp.); — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, h. t.- Cig. (T.).
  12. iztı̑kavt, m. der Stöberer, Valj. (Rad).
  13. iztı̑ranəc, -nca, m. der Verbannte, der Verwiesene, Cig., C.
  14. iztı̑ranje, n. die Vertreibung, Zora.
  15. iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
  16. iztirávati, -am, vb. impf. ad iztirati, Jan. (H.).
  17. iztı̑rjati, -am, vb. pf. = izterjati.
  18. iztìs, -tísa, m. = iztisk, Cig., Jan., nk.
  19. iztı̑sək, -ska, m. = iztisk, Cig., Jan.
  20. iztı̑sk, * m. der Abdruck, das Exemplar (eines Druckwerkes), DZ.
  21. iztískati, -am, I. vb. impf. ad iztisniti; herausdrücken, auspressen, entpressen, Cig., Jan.; — II. vb. pf. zuende drucken, den Druck beenden: knjigo, vse knjige i., nk.
  22. iztiskávati, -am, vb. impf. = iztiskovati, herausdrücken.
  23. iztiskȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  24. iztiskovȃnje, n. das Herausdrücken, M.
  25. iztiskováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztisniti.
  26. iztísniti, -tı̑snem, vb. pf. mit einem Druck herausbringen, ausdrücken, entpressen; — herausdrängen, herausschieben.
  27. iztíščati, -ím, vb. pf. durch anhaltendes Drücken herausbringen, hinausdrücken, Mur.; — i. koga, verdrängen, nk.; — i. iz koga kaj, jemandem etwas abdrücken, Cig.
  28. iztkáti, -tkȃm, -tčèm, (-təčèm, -tkèm), vb. pf. fertigweben, ausweben.
  29. iztlȃčək, -čka, m. i. olja, kar se enkrat olja iztlači (izpreša), Dict.
  30. iztlačəváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztlačiti.
  31. iztláčiti, -tlȃčim, vb. pf. durch Pressen, Drücken herausbringen, erpressen, auspressen; i. mošt iz sadja, Pirc; — solze i., Thränen erzwingen, C.; težko i. kako besedo iz koga, jvzhŠt.; mit dem Treten ( z. B. der Trauben) fertig werden: vse grozdje smo iztlačili.
  32. iztlẹ́či, -tółčem, vb. pf. = iztolči, Cig.
  33. iztlẹ́ti, -tlím, vb. pf. zuende glimmen, verglimmen, Cig.
  34. iztočàn, -ána, m. der Bewohner des Orientes, Zv.; — prim. iztok 2).
  35. iztǫ̑čək, m. nav. pl. iztočki, die Weinreste in den Fässern, jvzhŠt.
  36. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
  37. iztočíłən, -łna, adj. Ausfluss-: iztočı̑łna cev, Sen. (Fiz.).
  38. iztočílọ, n. das Ausflussrohr, h. t.- Cig. (T.).
  39. iztóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) vollends ausschenken; vino i. iz steklenice, iz soda; — entströmen machen: ta misel mi grobo solz iztoči, C.; kri komu i., jemanden entbluten, Cig.; — 2) ausdrechseln, Cig.
  40. iztǫ̑čje, n. der Ausfluss, die Mündung, C.
  41. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
  42. iztogotíti se, vb. pf. sich ausärgern, seine Wuth ausschäumen lassen, Cig.
  43. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
  44. iztółči, -tółčem, vb. pf. herausklopfen, aushämmern; — erklopfen, Cig.
  45. iztołkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, C.
  46. iztołmačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztolmačiti, Trub. (Post.).
  47. iztołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. ausdeuten, verdolmetschen, Cig.; übersetzen, C.; v slovenski jezik i., Dalm., Rec.
  48. 1. iztopíti, -ím, vb. pf. durch Schmelzen herausbringen, ausschmelzen, Cig.
  49. 2. iztǫ́piti, -im, vb. pf. abstumpfen, M.
  50. iztovoríti, -ím, vb. pf. entfrachten, Cig.; pogl. raztovoriti.
  51. iztǫ́žiti, -tǫ́žim, vb. pf. durch eine gerichtliche Klage erlangen, erreichen, einklagen, erklagen; i. dolg; tožil sem, pa nič nisem iztožil.
  52. 1. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. ausplagen, ausmartern, Cig.; abquälen, C.
  53. 2. iztrápiti, -trȃpim, vb. pf. i. komu glavo, um, den Kopf verrücken, Cig.; — prim. trap.
  54. iztrátiti, -im, vb. pf. = potratiti, vergeuden, Z.
  55. iztȓcati, -am, vb. pf. ausklopfen: i. posodo, da prah odleti, C.
  56. iztrẹ̀b, -trẹ́ba, m. 1) = iztreba 1), Cig.; — 2) pl. iztrebi, die Nachgeburt, Cig., Mik.
  57. iztrẹ̑ba, f. 1) das Ausputzen, die Reinigung, Mur., C.; — i. gozda, die Lichtung des Waldes, C.; — die Entleerung ( zool.), Cig. (T.), C.; — 2) die Nachgeburt, Cig., C.
  58. iztrẹ̑bək, -bka, m. ein als untauglich ausgemerztes Ding, der Auswurf, Mur., Cig.; — iztrebki, die Excremente, Cig. (T.), Bes.
  59. iztrẹbı̑, f. pl. = iztrebine, Polj., Tolm.
  60. iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
  61. iztrẹbíne, f. pl. die Nachgeburt, Cig., Jan.
  62. iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
  63. iztrẹ́bljanje, n. 1) das Ausmerzen, das Vertilgen, Cig.; — 2) das Reinigen, das Putzen, Mur.
  64. iztrẹ́bljati, -am, vb. impf. ad iztrebiti; = iztrebljevati, Mur., Cig.
  65. iztrebljevȃnje, n. 1) das Ausmerzen; — die Elimination ( math.), Cig. (T.); — 2) das Ausputzen.
  66. iztrebljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrebiti.
  67. iztrẹ̑bnik, m. der Ausrotter, Cig.
  68. iztrẹbúšiti, -ȗšim, vb. pf. = iztrebiti, ausweiden, Cig., C.
  69. iztrépati, ** -trę́pljem, -trepáti, -pȃm, vb. pf. 1) durch Schlagen, Schwingen herausbringen, ausschwingen: i. otre iz lanu, Cig.; — 2) ausschwingen: i. perilo, Cig.; i. štrene, Gor., Dol.
  70. iztrepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) i. iz-, entbeben, Cig.; — 2) aufhören zu beben, Z.
  71. iztrę́sati, -am, vb. impf. ad iztresti; herausschütteln, ausbeuteln, Cig., C.
  72. iztrẹ́skati se, -trẹ̑skam se, vb. pf. aufhören einzuschlagen: iztreskalo je, Z.; oblaki so se iztreskali, die Wolken haben sich entladen, Cig.
  73. iztresováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztresti; = iztresati.
  74. iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
  75. iztrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben herausbringen: i. blato iz obleke, Cig.; — 2) fertig brecheln.
  76. iztrẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, jvzhŠt.; (streziv, Meg.- Mik.).
  77. iztrẹ́zljiv, adj. = trezen, Mur.
  78. iztrẹ́zniti, ** -im, vb. pf. vom Rausche befreien, nüchtern machen, ernüchtern; — i. se, nüchtern werden.
  79. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
  80. iztrẹ́zvati, -am, vb. pf. = iztrezniti, nüchtern machen, i. se, nüchtern werden, Dol.
  81. iztrẹ́zviti, -im, vb. pf. = iztrezniti, Cig., M.; mož se iztrezvi, sramuje se, Cv.
  82. iztŕgati, -tȓgam, vb. pf. (her)ausreißen, entreißen; palico komu iz rok i.; — i. se, sich entreißen, entwinden, Cig.
  83. 1. iztrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrgati, Cig.
  84. 2. iztrgováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören Handelsgeschäfte zu treiben; — i. se, sich bei den Handelsgeschäften ruinieren, SlN.
  85. iztŕkati, -tȓkam, vb. pf. 1) durch Klopfen herausbringen, erklopfen, Cig.; med iz satovja i., Z.; — 2) ausklopfen: pipico i. ob nohet, Jurč.
  86. iztrkljáti, -ȃm, vb. pf. durch leichtes Klopfen herausbringen, ausklopfen, Cig.
  87. iztrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztrkati, Cig.
  88. iztrobę́ntati, -am, vb. pf. = raztrobentati, ausposaunen, Mur., Cig.
  89. iztrǫ́biti, -im, vb. pf. 1) = nehati trobiti; — 2) = raztrobiti, ausposaunen, Cig.
  90. iztrohnẹ́ti, -ím, vb. pf. vermodern, verwesen, Cig. (T.); — prim. strohneti.
  91. iztrohnẹ́vati, -am, vb. impf. ad iztrohneti: S telesom v prahu iztrohnevam, Levst. (Zb. sp.).
  92. iztrǫ̑mbati, -am, vb. pf. auspumpen, Cig.
  93. iztrǫ́siti, -trǫ́sim, vb. pf. ausstreuen, ausschütteln, verstreuen; zrnje se je iz klasov iztrosilo.
  94. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
  95. iztrošíti, -ím, vb. pf. 1) aufbrauchen, verausgaben; — i. se, sich verausgaben, SlN.; modre izreke so se iztrošile, haben sich abgenützt, sind veraltet, SlN.; — 2) i. se, verwittern: kamen se je iztrošil, Erj. (Min.).
  96. iztrpẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdulden, ausdauern, Cig.
  97. iztrpínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. 1) durch Quälen erlangen, erquälen: i. kaj iz koga, Cig.; — 2) ausquälen, ausmartern: i. koga, Cig., M.
  98. iztrúditi, -im, vb. pf. abmatten, ermüden, Cig., Jan., M.; i. se, sich zerplagen, z delom se i., sich abarbeiten, Cig.
  99. iztrúpiti, -im, vb. pf. = razbiti, obrabiti; črevlje i., Krn- Erj. (Torb.).
  100. iztȓžək, -žka, m. das erlöste Geld, der Erlös, C., Z.; prodajali so svoja zemljišča in iztržek apostolom nosili, Cv.

   9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA