Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.301-10.400)

  1. izstǫ̑pək, -pka, m. = izstop, der Austritt, Mur., DZ.
  2. izstǫ́pən, -pna, adj. 1) vorspringend, DZ.; — 2) den Austritt betreffend, Cig.
  3. izstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. heraustreten, Cig.; — austreten; iz društva, iz službe i., Cig., Jan., nk.
  4. izstrádanəc, -nca, m. ein ausgehungerter Mensch, Cig.
  5. izstrádanka, f. die Ausgehungerte, Jan. (H.).
  6. izstrádati, -am, vb. pf. aushungern; lakota bo deželo izstradala, Jap.- C.; — i. se, sich abhungern, Cig.; izstradan, ausgehungert: izstradan človek, jvzhŠt.
  7. izstrahováti, -ȗjem, vb. pf. durch Schrecken erlangen: denar iz koga i., jemandem Geld abschrecken, Cig.
  8. izstrẹ̀ł, -strẹ́la, m. das Abschießen, die Abfeuerung, Cig., Jan.
  9. izstrẹ̑łək, -łka, m. das Geschoss, das Projectil, Cig. (T.), DZ.
  10. izstrẹlíti, -ím, vb. pf. herausschießen, ausschießen; i. kroglo; — i. komu oko, Cig., Jan.; — i. puško, ein Gewehr ausschießen, Cig.; i. se, sich entladen, Cig.
  11. izstrẹ́ljati, -am, vb. pf. 1) durch Schießen herausbringen, ausschießen; — 2) s streljanjem porabiti, verfeuern, Cig.
  12. izstrẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izstreliti, izstreljati, Z.
  13. izstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. ausschaben, ausradieren, Cig., Jan.
  14. izstrgljáti, -ȃm, vb. pf. = izstrugljati, Cig.
  15. izstríči, -strížem, vb. pf. mit der Schere ausschneiden, ausscheren, Cig.
  16. izstrı̑žək, -žka, m. der Ausschnitt (mit der Schere), Cig.
  17. izstrójiti, * -im, vb. pf. fertig gerben; i. kože.
  18. izstrȗg, m. die Rasur (v kakem pisanju), Cig.
  19. izstrúgati, -gam, vb. pf. 1) ausdrechseln, Cig.; — 2) ausschaben, radieren, Cig., DZ.
  20. izstrugljáti, -ȃm, vb. pf. auskratzen, ausradieren: z nožem i., Cig.
  21. izstrúžiti, -im, vb. pf. ausdrechseln, Cig.
  22. izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.
  23. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  24. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  25. izsušíti, -ím, vb. pf. austrocknen, trocken legen, Cig. (T.), nk.; — i. se, austrocknen ( intr.), Dalm.- C., nk.
  26. izsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. herausschütten, ausschütten, wegschütten (von trockenen Dingen), Dol' malo izspi, Vod. (Rok.)- Levst. (Rok.); — pren. svoje srce izspe, Trub.; — i. se: herausfallen: čreva so se mu izsule, Schönl.; ausgeschüttet werden: naglo se je črez nje izsula jeza božja, Bas.
  27. izsuváti, -súvam, -sújem, vb. pf. durch Stoßen hinausschaffen; izsuvali so ga iz hiše.
  28. izsvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsvojiti; expropriieren, Jan.
  29. izsvojı̑təv, -tve, f. die Expropriation, Jan.
  30. izsvojíti, -ím, vb. pf. = razsvojiti, expropriieren, Jan.
  31. izšáliti se, * -im se, vb. pf. aufhören zu scherzen, ausscherzen, Cig.
  32. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
  33. izščę́titi, -im, vb. pf. ausbürsten: suknjo i., Cig.
  34. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
  35. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
  36. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  37. izšíbati, -šı̑bam, vb. pf. ausstäupen, ausstreichen: i. tatu, Cig.
  38. izšibíti se, -ím se, vb. pf. eingebogen werden: tramovje se je izšibilo, vzhŠt.
  39. izšíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, ausnähen, Mur.
  40. izšívanje, n. das Ausnähen, M.; i. z zlatom, die Goldstickerei, Cig.
  41. izšívati, -vam, vb. impf. ad izšiti, ausnähen, Z.; sticken, Cig.
  42. izškrábati, -am, vb. pf. kratzend aushöhlen: i. pomarančo, Ljub.
  43. izškŕbati, -bam, vb. pf. durch Nagen, Kratzen wegbringen, auskratzen, Cig.
  44. izškrcljáti, -ȃm, vb. pf. = izškrtljati, Jan.
  45. izškrtljáti, -am, vb. pf. ausschnitzeln, Jan.
  46. izšǫ̑lanəc, -nca, m. der Geschulte, Zora.
  47. izšǫ̑lati se, -am se, vb. pf. die Schule absolvieren, die Studien vollenden; izšolal se je na Dunaju; — bila je izšolana v mestu, Jurč.; izšolan, geschult, Cig.
  48. izštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. auszählen, zuende zählen; nihče ne more zvezd izšteti.
  49. izštevı̑łba, f. die Ausrechnung, Cig.
  50. izštevíliti, -ı̑lim, vb. pf. ausrechnen, Cig.
  51. izštǫ́rati, -am, vb. pf. die Stöcke der gefällten Bäume ausgraben, ausstocken, Cig.
  52. izštorováti, -ȗjem, vb. impf. ad izštorati, ausstocken, Cig.
  53. izštŕkati, -štȓkam, vb. pf. ausspritzen: kravi mleko iz zizka i., C., Z.
  54. izštŕkniti, -štȓknem, vb. pf. ausspritzen, Cig.
  55. izšumẹ́ti, -ím, vb. pf. verrauschen, verbrausen; tudi: i. se, Cig.
  56. izšúpiti, -im, vb. pf. aushöhlen: drevo i., Jan. (H.).
  57. izšvígati, -švı̑gam, vb. pf. auslodern, Cig.
  58. iztȃčkati, -am, vb. pf. v tačkah izvoziti: i. rudo, Erz auslaufen, Cig.
  59. iztȃkanje, n. das Ausschenken.
  60. iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.
  61. iztákniti, -nem, vb. pf., pogl. iztekniti.
  62. iztȃnjšati, -am, vb. pf. dünner machen, verdünnen, Cig.
  63. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  64. iztečȃj, m. der Ablauf, Cig. (T.), DZ.
  65. iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.
  66. iztečína, f. das Ausgeflossene, Cig. (T.).
  67. iztę̑ga, f. die Ausstreckung, C.
  68. iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.- Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
  69. iztegávati, -am, vb. impf. = iztegati, = iztegovati; — i. se, sich strecken, Jan., jvzhŠt.
  70. iztę́gniti, -nem, vb. pf. 1) ausstrecken; i. roko, vrat; iztegnjen nož, ein nicht schließbares Messer, C.; iztegnjen kot, gestreckter Winkel, Cel. (Geom.); i. jezik, die Zunge herausstrecken, etwas ausplauschen: a kdo mu je jezik iztegnil? Jurč.; — i. se, sich ausstrecken; — i. se, verrecken, sterben ( zaničlj.); — = raztegniti, Mur., Cig.; — 2) auslangen: s tem premoženjem ne iztegnem, C.
  71. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
  72. iztegovȃnje, n. das Ausstrecken; das Gerecke, Cig.; — prim. iztegovati.
  73. iztegováti, -ȗjem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken; hervorrecken; — = raztegovati.
  74. iztę́htati, * -tę̑htam, vb. pf. auswägen; vse blago i.
  75. iztèk, -tę́ka, m. der Auslauf (des Wassers), Cig., Jan., C.; — der Ablauf, die Erlöschung, Cig., C.; — der Ausgang, C.; slabi i., der Misserfolg, Cig.
  76. iztẹ́kanje, n. das Ausrinnen, M.; der Ausfluss ( phys.), Cig. (T.).
  77. iztẹ́kati, * -tẹ̑kam, vb. impf. ad izteči; ausfließen, entströmen, erquellen, Cig., Jan., M.; — i. se, münden, Cig., Jan., nk.; — ablaufen, zuende gehen; ura se izteka, Z.
  78. iztəkljìv, -íva, adj. vorwitzig, C.
  79. iztəkljívost, f. die Vorwitzigkeit, C.
  80. iztəkníti, ** -táknem, vb. pf. 1) ausstechen; oči komu i., mozeg iz kosti i., Z.; — 2) etwas, was in einer Sache steckt, herausnehmen, BlKr.- M.; — ausstöbern, ausfindig machen; vsako reč iztakne; i. jo, übel ankommen; nekaj je izteknil, es ist ihm etwas (Unangenehmes) widerfahren, jvzhŠt.; — 3) abstecken, traçieren, Cig. (T.); — 4) hervorheben, Jan., h. t.- Cig. (T.); — iztaknjen kot, ausspringender Winkel ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  81. iztę́łən, * -łna, adj. frischmelk, Cig.; iztelna krava, eine Kuh, die gekalbt hat, Cig., vzhŠt.
  82. iztelę́titi se, -ę̑tim se, vb. pf. aufhören zu kalben, C.
  83. iztelíti se, -ím se, vb. pf. 1) = steliti se, abkalben, Cig., C.; — 2) i., aufhören zu kalben, auskalben, Z.; (bolje: i. se).
  84. iztəncáti, -ȃm, vb. pf. dünn machen, Dict.
  85. iztəníti, -ím, vb. pf. dünn machen: i. testo, Pjk. (Črt.).
  86. iztẹpȃłnica, f. die Kleidergeißel, Cig.
  87. iztẹpálọ, n. = iztepalnica, Cig.
  88. iztẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad iztepsti; ausschlagen, ausstäupen, ausklopfen; i. prah iz obleke, i. obleko; i. zrnje iz snopov, snope i.; herausschütteln, ausbeuteln, Mur.
  89. iztepı̑, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
  90. iztę̑pki, m. pl. die Buttermilch, = izmetki, C.; pogl. stepki.
  91. iztę̑pnik, m. ein Bund schlechteres Stroh, Polj.; — prim. iztepi in otep.
  92. iztépsti, -tépem, vb. pf. 1) durch Schlagen herausbringen; prah i. iz obleke, herausklopfen; — ausprügeln (aus einem Orte), wegprügeln, Cig.; — erprügeln, erklopfen, Cig.; — 2) ausklopfen: i. suknjo, Cig.; ausbeuteln, Mur.; ausstäupen, ausstreichen: tatu i., Cig.
  93. izteptáti, * -ȃm, vb. pf. durch Treten herausbringen, austreten: zrnje i., Cig.
  94. izteptávati, * -am, vb. impf. ad izteptati, Jan. (H.).
  95. izterjȃtəv, -tve, f. die Einbringung (einer Schuld), Jan.; i. dolgov, DZ.
  96. iztę̑rjati, -am, vb. pf. (eine Schuld) durch Fordern einbringen; dolgove i.
  97. izterjȃva, f. die Eintreibung (von Forderungen), Cig., Jan.
  98. izterjávati, -am, vb. impf. ad izterjati; = izterjevati.
  99. izterjevȃnje, n. das Einfordern (von Schulden).
  100. izterjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izterjati; einfordern, eintreiben; dolgove i.

   9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA