Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.201-10.300)

  1. izrojenək, m. = izrojenec, Por.
  2. izrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmen: panj je le enkrat izrojil, Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen, Cig.; — pren. austoben (o človeku), Cig.; — 3) i. se, sich durch Schwärmen schwächen, sich verschwärmen: panj se je zelo izrojil, Por.
  3. izròk, -rǫ́ka, m. der Spruch, die Sentenz, Cig., C.; — das Edict, Cig., DZ.; po izroku, edictaliter, Cig.; po izroku na znanje dati, DZ.
  4. izrǫ̑ka, f. die Uebergabe, Jan. (H.); — die Hingabe, die Ergebung, C.
  5. izrǫ̑koma, adv. edictaliter, Cig.
  6. izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.
  7. izrovášiti, -ȃšim, vb. pf. kerben: izrovašen, gekerbt, kerbig, Cig.
  8. izrováti, -rújem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. izrvati.
  9. izrožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. hornartig sich krümmen: češplje so se izrožičile, Dol.- LjZv., Gor.
  10. izrožíti se, -ím se, vb. pf. die Hörner abstoßen, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  11. izrumenẹ́ti, -ím, vb. pf. = orumeneti, Cig.
  12. izrúti, -rújem, vb. pf. = izrvati, Mur., Cig., Jan., C.
  13. izruváti, -rújem, vb. pf., Cig., C., pogl. izrvati.
  14. izruzditi, -im, vb. pf. = izružiti, kajk.- Mik.
  15. izrúžiti, * -im, vb. pf. aushülsen, Z.; i. fižol, die Fisolen schälen, i. vso koruzo, allen Mais entkörnen, jvzhŠt.
  16. izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
  17. izsáčiti, -im, vb. pf. i. kaj, aus einer Sache die Flüssigkeit abziehen, entsaften, C., Z.; mraz je rastline izsačil, Z.; — prim. sok.
  18. izsadíti, -ím, vb. pf. (ein Werkzeug) vom Stiele ablösen, C., Z.; i. se, sich vom Stiele ablösen, Z.; — verrenken, C.; i. se, sich die Glieder verrenken, Z.; vsega se je izsadil, ko je s črešnje pal, C.
  19. izsájati, -am, vb. impf. ad izsaditi; sekira se mi izsaja, Z.
  20. izsapíti, -ím, vb. pf. aushauchen, ausathmen, Z.
  21. izsápljati, -am, vb. impf. ad izsapiti; aushauchen, C.
  22. izscáti, izščím, vb. pf. ausharnen, Cig.
  23. izsẹ̑čək, -čka, m. = izsek 1), Žnid.
  24. izsẹ́čən, -čna, adj. aushaubar, schlagbar, Jan. (H.).
  25. izsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. ausmähen, Gor.- Z.
  26. izsəhə̀ł, -hlà, adj. ausgetrocknet, Bes.; izsehla trava, LjZv.
  27. izsəhníti, -sáhnem, vb. pf. austrocknen ( intr.); naše kosti so se "izsahle", Dalm.; prim. Cv. VIII. 8.
  28. izsẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) aussäen, Jarn., Z.; — aussieben, Cig.
  29. izsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) der Ausschnitt, Cig. (T.); krožni i., der Kreisausschnitt, der Sector, Žnid., Cel. (Ar.); — 2) = izseka, der Aushau, Cig.
  30. izsẹ̑ka, f. der Aushau: bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke, LjZv.
  31. izsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) heraushacken, aushauen; podobo iz kamena i., ein Bild aus Stein hauen, Cig.; — i. se iz česa, sich ( z. B. aus einer Verlegenheit) herausarbeiten, Cig.; — 2) i. gozd, aushauen, auslichten, Mur., Cig., Jan.
  32. izsẹkávati, -am, vb. impf. ad izsekati, = izsekovati.
  33. izsẹkovȃnje, n. 1) das Aushauen; — 2) das Abstocken, i. gozdov, nk.
  34. izsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsekati; 1) heraushacken, heraushauen; — 2) auslichten.
  35. izsę̑łba, f. die Auswanderung, Cig.
  36. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
  37. izselı̑təv, -tve, f. die Auswanderung, Cig., Jan.
  38. izséliti, -sę́lim, vb. pf. die Wohnung, das Domicil ändern machen, ausquartieren, Cig.; — i. se, auswandern, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. izselı̑tva, f. = izselitev, C.
  40. izsę́ljenəc, -nca, m. der Auswanderer, der Emigrant, nk.; tudi: izseljénəc: Svetov nebeških izseljenci, Greg.
  41. izseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izseliti; i. se, auswandern.
  42. izsẹłník, * m. der Auswanderer, Cig., Jan., C.
  43. izsę̑łstvọ, n. das Auswanderungswesen, DZ.
  44. izsəsáti, -ȃm, vb. pf. aussaugen (tudi v prenesenem pomenu), Cig., Jan., nk.
  45. izsəsávati, -am, vb. impf. ad izsesati, Z., nk.
  46. izsẹ́vati, -am, vb. impf. ad izsejati; aussäen, Jarn.
  47. izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.
  48. izsíliti, -sı̑lim, vb. pf. abdringen, abnöthigen, erpressen; nič se ne da iz njega izsiliti, Cig.; i. komu kaj, jemandem etwas abpressen, Cig.
  49. izsiljevȃnje, n. die Erpressung(en), Cig., DZ.
  50. izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
  51. izsiljevȃvəc, -vca, m. der Erpresser, Cig.
  52. izsipalíšče, n. der Ort, wo etwas ausgeschüttet wird, C.
  53. izsípati, * -pam, -pljem, vb. impf. ad izsuti, (trockene Dinge) ausschütten, wegschütten; — ( vb. pf. = izsuti, Št.).
  54. izsipávati, -am, vb. impf. ad izsuti; = izsipati, ausschütten; — ( vb. impf. ad izsipati, Št.).
  55. izsipováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsuti, (izsipati, Št.); ausschütten.
  56. izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.
  57. izskakljáti, -ȃm, vb. pf. (nacheinander) heraushüpfen, Cig.
  58. izskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. herausspringen, Cig.
  59. izskòk, -skǫ́ka, m. der Aussprung, Cig.; — der Ausfall, Šol.
  60. izskopáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Geizen, Kargen erreichen, Z.
  61. izskúbsti, -skúbem, vb. pf. ausrupfen: perje i., Cig.
  62. izsladkáti, -ȃm, vb. pf. erschmeicheln: i. iz koga kaj, Cig.
  63. izslẹ̑dba, f. die Ermittelung, die Erforschung, Cig., DZ.
  64. izslẹ̑dək, -dka, m. das Erforschte, das Ergebnis der Forschung, C., DZ.
  65. izslẹdíti, -ím, vb. pf. ausspüren, Mur., Cig.; — ausforschen, Cig.; (wissenschaftlich) erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  66. izslẹdovȃnje, n. die Ausforschung, die Ermittelung, Cig., DZ.; — die (wissenschaftliche) Untersuchung, die Forschung (po stsl. i. rus.), Cig. (T.), C.; i. zgodovine, die Geschichtsforschung, Cig. (T.).
  67. izsledovȃtelj, m. der Forscher, Cig. (T.).
  68. izslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. aufspüren, aufsuchen, Nachforschungen pflegen, Cig., C., DZ.; — (wissenschaftlich) untersuchen, erforschen (po stsl. i. rus.), Cig. (T.).
  69. izsledovȃvəc, -vca, m. der Forscher, Cig.
  70. izslẹpáriti, -ȃrim, vb. pf. herausschwindeln, abgaukeln, Cig.; denar iz ljudi i., SlN.
  71. izslúženəc, -nca, m. kdor se je izslužil, Cig.
  72. izslúžiti, -im, vb. pf. 1) = doslužiti, ausdienen, Mur.; — = odslužiti, abverdienen: i. s tlako, durch Frohndienst entgelten, Cig.; — 2) i. se, durch den Dienst seine Kräfte erschöpfen, Cig.; vojak se je izslužil, C.
  73. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
  74. izsmẹ́jati se, * -smẹ́jem se, vb. pf. zu lachen aufhören, auslachen, Cig.
  75. izsmodíti, -ím, vb. pf. ausflammen: i. puško, Cig.
  76. izsmolíti, -ím, vb. pf. inwendig mit Pech überziehen, auspichen, austheeren, Cig.
  77. izsmȓcati, -am, vb. pf. auspumpen: vodo iz jame i., Erj. (Min.).
  78. izsmŕčati se, -čím se, vb. pf. ausschnarchen, Cig.
  79. izsnẹdáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Naschen leeren, ausnaschen, Cig.
  80. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
  81. izsnováti, -snújem, vb. pf. 1) = snovanje končati; — 2) ausführen, entwickeln, C., M.; — 3) i. se, sich herauswinden: i. se iz mreže, C.
  82. izsolíti, -ím, vb. pf. mit dem Salzen fertig werden.
  83. izsołzẹ́ti, -ím, vb. pf. aussickern, Z.
  84. izsołzíti se, -ím se, vb. pf. sich ausweinen, Zora.
  85. izsópsti, -sópem, vb. pf. ausathmen, aushauchen, Cig.
  86. izsráti, -sę́rjem, vb. pf. als Excrement abgehen lassen.
  87. izsrẹ́bati, -bam, -bljem, vb. pf. ausschlürfen, vse mleko izsrebati iz posode.
  88. izsrę̑čkati, -am, vb. pf. 1) durch Ziehung des Loses auswählen, auslosen, C., nk.; — 2) verlosen, ausspielen, Cig., C., nk.
  89. izsrečkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izsrečkati, nk.
  90. izsrečkovȃvəc, -vca, m. der Ausspieler, Cig.
  91. izsrẹ̀d, praep. c. gen. = iz sredi, aus der Mitte, Cig.
  92. izsrẹ́dən, -dna, adj. excentrisch ( math.), Cig. (T.), C.
  93. izsrẹdíščən, -čna, adj. = izsreden, ogr.- C.
  94. izsrẹ́dnost, f. die Excentricität ( math.), Cig. (T.).
  95. izsŕkati, -sȓkam, -čem, vb. pf. ausschlürfen; zadnje kaplje iz kupice i.
  96. izstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) herausstellen, Cig.; aussetzen, Jan., C.; — hervorheben, Cig. (T.); — 2) i. vse, alles durch Setzen verbrauchen, Cig.
  97. izstǫ́kati, -stǫ́kam, -čem, vb. pf. 1) i. kaj, ächzend vorbringen, Cig.; — 2) aufhören zu ächzen; tudi: i. se, Cig.
  98. izstòp, -stǫ́pa, m. das Heraustreten: i. na breg, die Landung, Cig.; i. iz sence, die Emersion ( astr.), Cig. (T.); — der Austritt, Jan.; i. iz društva, nk.; — der Ausfall (gewisser Theile des menschlichen Körpers aus ihrer Lage), der Vorfall, Cig.; — der Vorsprung ( arch.), Cig. (T.).
  99. izstǫ́panje, n. das Heraustreten, das Austreten, M., nk.; — prim. izstopati.
  100. izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.

   9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA