Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (10.001-10.100)

  1. izprežéljnost, f. die Lieblichkeit, Jan.
  2. izpŕgati, -am, vb. pf. = izbrskati: kure seme izprgajo, Ravn. (Abc.).
  3. izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
  4. izprhnẹ́ti, -ím, vb. pf. = sprhneti, Jan. (H.).
  5. izpričálọ, n. = izpričevalo, Jan., DZ.
  6. izpríčanje, n. 1) die Erweisung, Z.; — 2) die Entschuldigung, Cig.
  7. izpríčati, -prı̑čam, vb. pf. 1) bezeugen, erweisen, darthun; i. se, bezeugt, erwiesen werden; — 2) entschuldigen, Mur., Dol.- Cig.; — i. se, sich rechtfertigen, sich genügend entschuldigen, ogr.- C.
  8. izpričávanje, n. 1) das Bezeugen; — 2) das Entschuldigen, kajk.- Valj. (Rad).
  9. izpričávati, -am, vb. impf. ad izpričati, = izpričevati; 1) bezeugen; — 2) entschuldigen, Mur.; i. se, sich entschuldigen, C.; i. se komu, sich bei jemandem entschuldigen, Let.
  10. izprı̑čba, f. der Erweis, die Nachweisung, Mur., Cig., Jan.; v izpričbo, zu Urkund dessen, Cig., Jan.
  11. izprı̑čək, -čka, m. = izpričba, Mur., Jan., Ravn.
  12. izpríčən, -čna, adj. 1) Nachweisungs-: izprı̑čno pismo, das Document, Cig.; — 2) erweislich, nk.
  13. izpričeválọ, n. das Document, das Zeugnis, Mur., Cig., Jan., nk.; i. uboštva, das Armutszeugnis, Cig.
  14. izpričevȃnje, n. 1) das Bezeugen, das Erweisen; — 2) das Entschuldigen, M.
  15. izpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpričati; 1) bezeugen, beweisen, darthun; — 2) entschuldigen, i. se, sich zu rechtfertigen suchen, sich entschuldigen, Jan.
  16. izpričevȃvəc, -vca, m. der Bezeuger, Cig.
  17. izpričílọ, n., Jan., Glas., pogl. izpričevalo.
  18. izprı̑čkati, -am, vb. pf. durch Hadern, Streiten erlangen: i. komu kaj, einem etwas abzanken, Cig.
  19. izpričljìv, -íva, adj. erweislich, Cig., Jan.; pogl. izpričen.
  20. izprı̑da, f. die Ausartung, die Verderbnis, C.
  21. izprı̑dba, f. die Verderbnis, DZ.; i. hišnega orodja, die Möbelentwertung, Levst. (Pril.).
  22. izprídigovati, -ujem, vb. pf. aufhören zu predigen, auspredigen.
  23. izpríditi, -prı̑dim, vb. pf. untauglich machen, verderben, corrumpieren; i. se, untauglich werden, ausarten, schlecht werden; izprijen ( nav. izpriden), verderbt, ausgeartet.
  24. izpridováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi, Jan.; pogl. izprijevati.
  25. izpríjati, -prı̑jam, vb. impf. ad izpriditi, Jan. (H.).
  26. izprı̑jenəc, -nca, m. der Ungerathene, (sprid-) Cig., Ravn.
  27. izpríjenje, n. die Verschlechterung, die Ausartung; ( nav. spridenje).
  28. izprı̑jenost, f. die Verderbtheit, (sprid-) Mur., Cig., Jan., nk.
  29. izprijeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpriditi.
  30. izpripovẹ́dati, -am, vb. pf. auserzählen; pastorka ji je svoj pot izpripovedala, Npr.- Kres.
  31. izprı̑šč, m. nav. pl. izprišči, ein Kinderausschlag, eine Art Flechte, Z.
  32. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
  33. izprorokováti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Prophezeien zuende kommen, ausweissagen, Cig., Dalm.
  34. izprǫ́sən, -sna, adj. erbittlich, Cig.
  35. izprósiti, -prǫ́sim, vb. pf. 1) durch Bitten erlangen, erbitten; kar človek izprosi, brez greha nosi, M.; izprosivši tablico je pisal, Krelj; losbitten, Cig.; izprošen, infolge von Bitten befreit, Dict.; komaj sem ga izprosila, jvzhŠt.; beim Freien Erfolg haben: zaroka je končana in dekletce izprošeno, Let.; — 2) durch Bitten überreden: če ga boš izprosila, jvzhŠt.; izprosil ga je, er hat ihn durch eine Abbitte besänftigt, C.
  36. izprosljìv, -íva, adj. = izprosen, Cig.
  37. izprostę̑ra, f. die Ausdehnung, C.
  38. izprostı̑rati, -am, vb. impf. ad izprostreti, = razprostirati, Mur., Cig.; kerubima sta svoje peruti izprostirala, (sp-) Dalm.
  39. izprostı̑təv, -tve, f. die Dispens, Cig.
  40. izprostíti, -ím, vb. pf. befreien, Cig., Jan.; i. se, sich losmachen, Jan.; i. koga vseh troškov, Svet. (Rok.); Da sproščenim ( nam. izp-) bo vseh težav telesa Se srečnim izpolnila volja vsaka, Preš.
  41. izprostı̑tva, f. = izprostitev, C.
  42. izprostǫ́riti, -ǫ̑rim, vb. pf. geräumig machen, Ip., ogr.- Mik.
  43. izprostrẹ́ti, -strèm, vb. pf. = razprostreti, ausbreiten, Mur., Cig., Boh.; i. roke, Dalm.; ausstrecken: Mozes izprostre roko — in s strašnim hrupom zavezne Egipčane morje, Ravn.
  44. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
  45. izprǫ̑šnja, f. die Erlangung durch Bitten, Dict.; das Erbitten der Befreiung, Dict.
  46. izpróvod, -vǫ́da, m. = izprevod, Jan., C.
  47. izpŕskati se, -pȓskam se, vb. pf. ausbocken, ausbrunften, C.; — izprskan (preprosto), verbuhlt, C.
  48. izpŕskniti, -pȓsknem, vb. pf. ausspritzen, Jan. (H.).
  49. izpršáti, -ím, vb. pf. aussprühen, Cig.
  50. izpȓva, adv. = iz prva, anfangs, nk.; — prim. sprva.
  51. izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.
  52. izpsováti, -ȗjem, vb. pf. ausschelten, ausschimpfen, Jan., nk.; — i. se, sich ausschimpfen, Cig.
  53. izpȗh, m. die Ausdünstung, Cig.
  54. izpúhati, * -pȗham, -šem, vb. pf. hauchend, blasend ausstoßen, Z.; — rauchend verbrauchen: cigare i., Cig.
  55. izpúhniti, -pȗhnem, vb. pf. mit einem Hauche herausstoßen, Cig.; Turek je bil tu, kakor bi ga bila po noči zemlja izpuhnila, Jurč.
  56. izpuhtẹ́ti, -ím, vb. pf. ausdunsten, verduften, verfliegen.
  57. izpuhtẹ́vati, -am, vb. impf. ad izpuhteti, Jan.
  58. izpukanína, f. die Kratzwolle, C.
  59. izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.
  60. izpúkniti, -pȗknem, vb. pf. ausraufen, ausreißen, Jan., C.; cvetico i., Cig.; repo i., eine Rübe ausraufen, Dol.; las iz glave si i., Hal.- C.
  61. izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
  62. izpȗst, m. 1) das Herauslassen: i. hlapa, der Dunstabzug, Cig. (T.); — das Stichloch des Hochofens, h. t.- Cig. (T.); — die Entlassung, die Freilassung, Cig.; — 2) die Auslassung, Mur., Cig., Jan.; die Ellipse ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.).
  63. izpȗstba, f. die Entlassung, die Freilassung, C.
  64. izpȗstək, -tka, m. = izpust 2), Jan., DZ.
  65. izpȗstən, -tna, adj. 1) die Entlassung, die Freilassung betreffend: izpustno pismo, izpustni list, der Entlassungsschein, Cig., C.; — 2) elliptisch ( gramm.), Jan., Cig. (T.).
  66. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
  67. izpustnína, f. das Abdankungsgeld, Cig., C.
  68. izpustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. pf. verwüsten, C.
  69. izpustotiti, -im, vb. pf. öde machen: njivo i., verschlechtern, Cig.
  70. izpuščȃj, m. der Ausschlag, Mur., Cig., Jan., C., DZ.; čeljustni i., das Rankkorn (weiße Bläschen im Maul der Schweine), V.-Cig.
  71. izpúščanje, n. 1) das Hinauslassen; das Freilassen; — 2) das Auslassen.
  72. izpúščati, -am, vb. impf. ad izpustiti; 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; živino na pašo i.; i. posle iz službe; — 2) i. se, ausbrechen (von Ausschlägen), Cig.; mah se mi izpušča, ich werde bärtig, Cig.; — 3) auslassen, weglassen; besede i. pri prepisavanju.
  73. izpuščę́nəc, -nca, m. der Entlassene, Cig., Jan.
  74. izpuščénje, n. 1) das Hinauslassen, die Loslassung; — 2) die Auslassung.
  75. izpȗščnja, f. = izpust, die Freilassung, Mur.
  76. izpȗšək, -ška, m. = izpuhnjen mozolec, ogr.- C.
  77. izpúšiti, -pȗšim, vb. pf. ausrauchen: i. pipo tobaka, Cig., nk.
  78. izpužínati, -am, vb. pf. das Kerngehäuse entfernen: i. jabolko, Polj.
  79. izpužíniti, -ı̑nim, vb. pf. entkernen, Cig.; — prim. pužina.
  80. izpúžiti, -im, vb. pf. entkernen, aushülsen: i. bob, turščico, Dol.
  81. izrȃba, f. die Abnützung, Z.
  82. izrábiti, -im, vb. pf. ausnützen, abnützen, Z.; izrabljen, abgenützt, Cig.
  83. izrábljati, -am, vb. impf. ad izrabiti; aus-, abnützen: posle samogoltno i., Cv.
  84. izračȗn, m. die Berechnung, Z., DZ.
  85. izračúnati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  86. izračunávati, -am, vb. impf. ad izračunati, Cel. (Ar.).
  87. izračúniti, -ȗnim, vb. pf. ausrechnen, berechnen.
  88. izráhati, -am, vb. pf. locker machen, Danj.- C.
  89. izrahlíti, -ím, vb. pf. locker machen, lockern, Jan.
  90. izrahljáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Auflockern fertig werden: i. zemljo.
  91. izrájati, -am, vb. pf. austanzen, Cig.
  92. izrajtálọ, n. das Berechnungsvermögen: kaj nimaš čisto nič izrajtala? Valj. (Rad), KrGora.
  93. izrájtati, -am, vb. pf. = izračuniti.
  94. izrȃł, f. der Ackerrain (der Quere nach), Cig.
  95. izrȃna, adv. = iz rana, früh morgens, ogr.- C.
  96. izrȃska, f. = izrastek, C.
  97. izrȃslək, -sləka, (-səłka), m. der Auswuchs, Jan., das Wasserreis, Cig.
  98. izrȃst, m. der Auswuchs, Mur., Z.
  99. izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
  100. izrásti, -rástem, vb. pf. herauswachsen, entsprießen: i. iz česa.

   9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA