vzhod (69)

1. vzhòd, -hǫ́da, m. 1) der Aufgang (der Sonne), Cig., Jan., nk.; — premi v., die Rectascension ( astr.), Cig. (T.); — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; na vzhodu, im Osten, nk.; — 3) pl. vzhodi, die Treppe, Cig. (T.); — der Steigbaum, Jan. (H.); — prim. 2. shod.
2. vzhódəc, -dca, m. der Wiedergenesene, C.
3. vzhǫ́dən, -dna, adj. 1) östlich, Jan., nk.; — 2) aufsteigend, Cig. (T.); vzhodno koleno, sorodniki vzhodne vrste, die Ascendenten, Cig. (T.).
4. vzhodíšče, n. der Ostpunkt, Cig. (T.), Jes.
5. vzhóditi, -hǫ́dim, vb. pf. zu gehen anfangen; otrok je uže vzhodil, UčT.; — wieder aufkommen, genesen, C., Z.; — prim. 2. shoditi.
6. vzhǫ̑dnik, m. der Ostwind, Jan., Cig. (T.), Jes.; stalni v., der Passatwind, Cig. (T.).
7. vzhodnják, m. der Ostwind, Cig., C., Vrt.
8. vzhǫ̑dnji, adj. = vzhoden 1), östlich, Ost-, Cig., LjZv.
9. jugovzhòd, -hǫ́da, m. der Südost, Cig. (T.), nk.
10. jugovzhǫ́dən, -dna, adj. südöstlich, nk.
11. južnovzhǫ́dən, -dna, adj., Jan., pogl. jugovzhoden.
12. sẹvernovzhǫ́dən, -dna, adj. = severovzhoden, nordöstlich, Cig., Jan.
13. sẹverovzhòd, -hǫ́da, m. der Nordosten, Jan., Cig. (T.), nk.
14. sẹverovzhǫ́dən, -dna, adj. nordöstlich, Cig., Jan., nk.
15. sẹverovzhodnják, m. der Nordostwind, Jan. (H.).
16. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
17. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
18. 1. goríca, f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).
19. izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
20. izhòd, ** -hǫ́da, m. 1) die Handlung des Ausgehens: der Auszug, der Ausmarsch, Mur., Cig.; družni izhodi, Ausflüge, Str.; — i. blaga, der Austritt der Waren, DZ.; — der Aufgang: solnčni izhod, Dict., Dalm., Cv.; der Osten, Jan. (H.); ( nam. vzhod; prim. izhajati); — 2) der Ort des Hinausgehens: der Ausgang, Cig., nk.; i. sklada, das Schichtenende, Cig. (T.); — die Kathode, Sen. (Fiz.); — 3) der Ausfluss, die Emanation, Cig., Jan., C.; — 4) der Erfolg, das Resultat, C., DZ., Zora; i. glasovanja, DZ.
21. izhǫ́dən, -dna, adj. 1) Ausgangs-, Jan. (H.); — 2) = vzhoden, Jan. (H.).
22. iztǫ́čən, -čna, adj. 1) Ausfluss-: iztočni kot, der Ausflusswinkel, Žnid.; — 2) = vzhoden, Jan.; ( hs.); — 3) iztočni greh = izvirni greh, die Erbsünde, ogr.- C.
23. iztǫ̑čnik, m. der Ostwind, Z.; — prim. vzhodnik.
24. jȃk, jáka, adj. 1) stark, Mur., Cig., Jan., na vzhodu; — adv. jako, stark, sehr, tüchtig; jako lep; jako okregati koga, Cig.; — 2) stattlich, sauber, C., Št., Dol.; jaka deklina, SlGor.; — vortrefflich: Domlatki so jaki, Danj. (Posv. p.); — 3) wacker, brav, Mur., Cig., Jan., C., Dol.; jaki vojaki, Cig.; — compar. jačji, jakši.
25. jugovztòk, -tǫ́ka, m., Cig. (T.); pogl. jugovzhod.
26. jȗtrnjik, m. 1) der Morgenwind, Mur., Jes., Gor.; — der Ostwind, (-trnik) Cig., Jan.; (-trenik), Cig. (T.); — 2) = vzhodišče, der Morgenpunkt, Cig.
27. káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.- Raič [ Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.- Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče- Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.- Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.- Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
28. kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
29. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
30. kȃmenje, n. coll. 1) Steine, das Gestein; k. lučati; k. lomiti; k. je padalo, es regnete Steine, Cig.; plovoče k., der Traß, DZ.; — 2) eine Bergstaudenfrucht, Rez.- C.; — tudi: kamenjè, Valj. (Rad), in kamę̑nje, na vzhodu.
31. kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.
32. kę̑čka, f. dem. keka; der Haarschopf, das Haupthaar, Cig., Jan., C., Mik., na vzhodu; za kečko potegniti koga, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; uže mi brezje v kečko sili, meine Haare werden schon grau, C.; = glava: imaš trdo kečko, SlGor.; — prim. kačka.
33. kəljè, n. der Tischlerleim, Guts., Mur., na vzhodu; parklje potrebujejo, da iz njih kelje delajo, jvzhŠt.; — prim. klej.
34. kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.- Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
35. kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
36. koromānež, m. = krmar (Steuermann), na vzhodu- Mik.; — prim. kormanuš.
37. kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
38. kvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, na vzhodu; — ächzen, C.
39. láglje, adv. compar. = laže, lažje, leichter, na vzhodu.
40. láhət, -hta, m. = laket, lekat, na vzhodu.
41. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
42. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
43. mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).
44. moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
45. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
46. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
47. našę́tati se, * -am se, vb. pf. des Spazierens satt werden, na vzhodu.
48. navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
49. ǫ́v, pron. dieser, ogr.- C.; tudi: jener, C., na vzhodu- Mik.; ov den (dan), vorgestern, übermorgen, M.; (ovi, ogr.- C.).
50. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
51. pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
52. piščȃljka, f. = piščalka, Mur.; pı̑ščaljka, na vzhodu.
53. pokǫ́jən, -jna, adj. 1) ruhig, friedlich, Mur., Cig., Jan.; stanovi, kateri se nam bolj pokojni ali manj nadležni zde, Jap. (Prid.); — 2) verstorben, selig: pokǫ̑jni brat, Mur., Cig., Jan., nk., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu.
54. pọ́mnẹti, * pọ̑mnim, vb. impf. nicht vergessen haben, sich auf etwas besinnen können; sich erinnern, gedenken; p. kaj, koga; on me še bode pomnel, er wird an mich noch denken; to še dobro pomnim; tvojega deda še dobro pomnim; vse žive dni bom to pomnel, Zeit meines Lebens werde ich das nicht vergessen, Cig.; pomni to! merke dir das! Cig.; odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, seit Menschen Gedenken, Cig., Jan.; ( nav. se piše in govori pomniti, toda prim. Levst.- LjZv. I. 212.; — na vzhodu "puniti", Mik. [Et.]).
55. prisijáti, -sı̑jem, vb. pf. strahlend, scheinend hervorkommen; solnce je prisijalo na vzhodu, izza oblakov; — scheinend gelangen; solnce je prisijalo do naše hiše, v našo sobo, die Sonnenstrahlen erreichten unser Haus, drangen in unser Zimmer.
56. 2. shòd, shǫ́da, m. 1) der Sonnenaufgang: od shoda do zahoda, kajk.- Valj. (Rad); pogl. vzhod; — 2) eine Aufstiegbrücke an einer steilen Stelle, an einem Kohlenmeiler u. dgl., Gor.; nam. vzhod.
57. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
58. sorọ̑dnik, m. der Verwandte, Cig., Jan., nk.; sorodniki vzhodne, nizhodne vrste, Ascendenten, Descendenten, Cig. (T.).
59. štę̑kar, -rja, m. štekarji se zovejo oni Slovenci na vzhodnem Koroškem, ki govore: šteka, šta, što itd. namestu: tukaj, ta, to itd., Kres I. 412.
60. tı̑stec, adv. od tistec, von dort, na vzhodu- Mik.
61. tkáti, tkȃm, tčèm, (təčèm, tkèm), vb. impf. weben; ( praes. nav. tkèm; tkȃm, Jarn., Mur., Jan., Ravn., Met., Mik.; tkàm, na vzhodu- Valj. [Rad]); təkȃm, Lašče- Erj. [Torb.], tčèm, Plužna- Erj. [Torb.]; tčę̑m, ogr.- Valj. [Rad]; təčèm, Npes.-K., Gor.- Valj. [Rad].
62. zagòn, -gǫ́na, m. 1) der Ansatz zum Laufe, der Anlauf, der Ansturz, Cig., Jan.; zagoni valov, das Branden der Wellen, Cig.; z. vetra, der Windstoß, Cig., Šol.; der Schwung, Cig., Jan.; das Ausholen mit der Hand ( z. B. der Wurf des Säers), C.; der Schub, prvi z., der Vorschub (beim Kegelspiel), V.-Cig., Jan.; — 2) = zastava, oblaki, ki ob burji po gorah na severovzhod stoje, Banjščice- Erj. (Torb.); — 3) ein aus einem Gewehr abgeschossener Körper, Cig.
63. znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.- Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.- Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto- Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.- C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.
64. znúbəlj, -blja, m. 1) = zubelj, die Flamme, Notr.; — 2) das Ofenloch, die Ofenmündung, na vzhodu- Mik.; — das Gesims, die Platte über dem Ofenloch, Ščav.- C.; = znublji, SlGor.- C.
65. žágrad, m. die Sacristei; (žagred, Mik.; na vzhodu tudi: žagreb, Mik.).
66. žȏłt, žółta, adj. gelb, na vzhodu; — roth, ogr.- C.
67. žoltẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden, Cig., Jan., na vzhodu; strn žolti, BlKr.
68. žołtíti, -ím, vb. impf. gelb machen, gelb färben, Cig., Jan., na vzhodu; — ž. se, gelb werden, M.; gelb sein, gelb glänzen, C.
69. žȏłtkast, adj. gelblich, Mur., Cig., Jan., na vzhodu.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani