vrtoglav (14)

1. vrtoglàv, -gláva, adj. 1) schwindelig; vrtila sva se, da sva bila oba vrtoglava, Jurč.; — 2) drehkrank, Cig., Jan.; vrtoglave ovce, Strp.; — 3) schwindelerregend: vrtoglave strmine, Levst. (Zb. sp.); — 4) rappelig, verrückt, Cig., Jan.; — schwindlerisch: vrtoglavo početje, die Schwindelei, Jan.
2. vrtoglȃvəc, -vca, m. 1) der Taumler, Cig., Jan.; — 2) der Rappelkopf, der Rappelgeist, Cig., Jan.; — der Schwindler, Cig., Jan.; — 3) die Quese (coenurus cerebralis), Erj. (Ž.).
3. vrtoglávən, -vna, adj. 1) = vrtoglav 1), schwindelig, Guts., Cig., Jan.; — 2) schwindelerregend: v. pehar, ein Taumelbecher, Dalm.; — 3) rappelköpfig, Jan. (H.); — schwindlerisch: vrtoglavna dela in početja, Cig.
4. vrtoglavẹ́ti, -ím, vb. impf. den Schwindel haben, Svet. (Rok.).
5. vrtoglȃvica, f. 1) der Kopfschwindel, Meg., Guts., Jarn., Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) die Drehkrankheit der Schafe: vrtljaji ali v., Erj. (Izb. sp.); — 3) der Rappel, Cig., Jan.
6. vrtogláviti se, -glȃvi se, vb. impf. vrtoglavi se mi, es wird mir schwindelig, Jurč.
7. vrtoglȃvje, n. der Kopfschwindel, Meg., Guts., Cig. (T.), Boh.
8. vrtoglȃvka, f. = vijeglavka, Cig., Jan.
9. vrtoglȃvnica, f. die Drehkrankheit der Schafe, Strp.
10. vrtoglávnost, f. 1) die Drehkrankheit der Schafe, Cig., Jan.; — 2) die Schwindelsucht, der Schwindelgeist, Cig.; — 3) der Rappel, Cig.
11. vrtoglávost, f. 1) der Schwindel (als Krankheit), die Wirbelsucht, Cig.; — 2) die Drehkrankheit (der Schafe), Jan.; — 3) die Schwindelsucht, der Schwindelgeist, Jan., nk.
12. prevrtogláviti, -glȃvim, vb. pf. umstürzen ( trans.), LjZv.
13. samosvojọ̑st, f. = samosvojnost, C.; vrtoglavcu samosvojost in pa slepcu luč v roke dati, Slom.
14. zaplę́tən, -tna, adj. verfänglich, Cig. (T.); vrtoglave in zapletne želje, SlN.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani