vrsta (13-112)

13. cẹ́panica, f. 1) das Scheit, Mur., C.; tudi hs.; — 2) cẹpaníca, neka vrsta črešenj, kajk.- Valj. (Rad).
14. cibę̑ba, f. vrsta suhega grozdjiča, die Cibebe, Cig., Jan.
15. cı̑c, m. neka vrsta katuna, der Zits, M., C.
16. címetovəc, -vca, m. 1) der Zimmetbaum, Jan.; — 2) neka vrsta granatov rumene ali cimetove barve, der Kanelstein, Cig. (T.).
17. čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
18. čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
19. damȃst, m. neka vrsta tkanine, der Damast.
20. dǫ̑nda, f. 1) die Puppe, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Valj. (Rad); — 2) dickes, großes Mädchen; daste li vašo dondo našemu telebanu? Ljubljanska ok.; taka donda bi si že lahko sama kruha rezala, Z.; — 3) = doda, Z., Erj. (Rok.); — prim. hs. dunda, debela, čvrsta ženska.
21. drāma, f. dejanje, ki se vrši na gledališčnem odru; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki je v sredi med tragedijo in komedijo; das Drama, Jan., Cig. (T.), nk.
22. dȗbək, -bka, m. die Blütendolde an der Birke, am Haselnussstrauch, C.; ein Büschel Kirschen, Glas.; — morda nam. dobek; prim. hs. dubak, dem. dub, tudi: neka vrsta črešenj.
23. fižǫ́łka, f. neka drobna vrsta fižola, Kr.- Valj. (Rad).
24. 2. gazēla, f. neka vrsta liričnih pesni, das Ghasel, Jan., Preš.
25. glȃd, glȃda, gladȗ, m. 1) der Hunger; od glada (gladu) umreti, vor Hunger sterben; gladu streči, darben, Cig.; za glada, = za rana, früh morgens, Rib.- C., Z.; glad je hud tat, der Hunger kennt kein Gesetz, Npreg.- Z.; glad je z medom stric, = der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — 2) neka vrsta kislic, der Ampfer (rumex), SlGor., ogr.- C.; prim. gladovnik, lakot, netek, smok.
26. glavı̑čnica, f. 1) neka vrsta bekovih trt, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zelnata glava, ki se hrani za seme, Poh.
27. glōsa, f. die Glosse: 1) tolmačilo zastarele besede; — 2) neka vrsta pesni, ki spredaj postavljene verze vsakega v svoji kitici razpravlja, ter ga na koncu kitice ponavlja.
28. gojíłən, -łna, adj. die Verpflegung betreffend: gojilna vrsta, die Verpflegsclasse, Levst. (Pril.).
29. 2. golę́nka, f. neka vrsta breskev, kajk.- Valj. (Rad).
30. grenadír, -rja, m. posebna vrsta vojakov, der Grenadier; (izprva = Granatenwerfer).
31. grosulār, -rja, m. vrsta granatov, der Grossularstein, C., Cig. (T.).
32. havbīca, f. neka vrsta topov, die Haubitze, Jan.
33. heroīda, f. neka vrsta liričnih pesni, die Heroide, Cig. (T.).
34. huzár, -rja, m. posebna vrsta vojakov konjenikov, der Husar.
35. jȃkobščak, m. 1) der Monat Juli, C., Svet. (Rok.); — 2) der Jakobsapfel, Cig.; — 3) neka vrsta krompirja, Lašče- Levst. (Rok.), LjZv.
36. jelita, f. neka vrsta klobas, BlKr.; — prim. češ. jelito, Darm.
37. kancelīst, m. neka vrsta uradnikov, der Kanzlist, Cig., Jan., nk.
38. kancōna, f. neka vrsta liričnih pesni, die Canzone.
39. kantāta, f. neka vrsta liričnih pesni, die Cantate, Cig. (T.).
40. kategorı̑ja, f. razred, vrsta, die Kategorie.
41. kērub, m. neka vrsta angeljev, der Cherub, Cig., Jan.
42. kolōna, f. vrsta, razpredelek, stolpec, die Colonne.
43. komisár, -rja, m. neka vrsta uradnikov, tudi: poverjenik, der Commissär; okrajni, policijski, finančni k.
44. krogláča, f. neka vrsta sliv, kajk.- Valj. (Rad).
45. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
46. lẹ́ska, f. die Haselnussstaude; navadna l. (corylus avellana), Tuš. (R.); — neka vrsta jabolk, Bolc- Erj. (Torb.).
47. lẹ̑tnik, m. 1) = letnjak, jähriges Kalb, Lamm u. dgl., der Jährling, V.-Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Gor.; — 2) das Jahrbuch, Cig., Jan., C.; — der Jahrgang einer Zeitschrift, Jan., nk.; — 3) das Jahresmitglied (eines Vereines), Jan. (H.); — 4) neka vrsta jabolk, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
48. madrigāl, m. neka vrsta lirskih pesni, das Madrigal.
49. mednı̑čnik, m. neka vrsta zgodnjih jabolk, C.
50. mǫ̑kar, -rja, m. 1) der Mehlhändler, der Mehlverkäufer; — 2) cmoček v močniku, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Mehlkäfer, der Müller (tenebrio molitor), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vrsta krompirja, Nov.- C.
51. nabóren, -rna, adj. Werbe-: nabǫ̑rni okraj, der Werbebezirk, Cig.; Recrutierungs-: naborna vrsta, Stellungs- oder Altersclasse, Levst. (Nauk); naborna leta, stellungspflichtige Jahre, Levst. (Nauk).
52. naklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) n. koleno, das Knie beugen, niederknien, ogr.- C.; — 2) in einer gewissen Menge hinknien: petkrat so nakleknili k sv. obhajilu, = petkrat je po ena vrsta pokleknila k sv. obhajilu, jvzhŠt.
53. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
54. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
55. obdẹlováłən, -łna, adj. die Bodencultur betreffend: obdelovȃłna vrsta, die Culturgattung, DZ.
56. oficiāl, m. neka vrsta uradnikov, der Official.
57. ōniks, m. neka vrsta kremenjaka, der Onyx ( min.), Cig. (T.), C., Erj. (Min.).
58. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
59. papı̑žji, adj. Papageien-, Cig.; papižja vrsta, eine Papageienart, Šol.
60. paramitı̑ja, f. neka vrsta didaktičnih pripovedek, die Paramythie, Cig. (T.).
61. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
62. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
63. písanka, f. 1) das Osterei, Mur.- Cig., Jan., BlKr.- Let., Št.; za pisanko kaj dati, als Ostergeschenk etwas geben, Št.; — 2) das Schreibheft, nk.; — 3) neka vrsta kač, C., Bes.; — neka riba v Krki, Kostanjevica- Erj. (Torb.); — die Bremse, Cig.; — 4) neko jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — eine Art rothgestreifter Apfel, C.; — neka vinska trta, Vreme v Brkinih- Erj. (Torb.); — das Bandgras (phalaris arundinacea), Tuš. (R.).
64. 2. pláčən, -čna, adj. 1) Besoldungs-, Gehalts-: plȃčna vrsta, Cig.; — 2) ausgiebig: žito je plačno, Dol.- Cig.
65. podklȃdnik, m. neka vrsta čebelnih panjev, Levst. (Beč.).
66. podółžən, -žna, adj. 1) Längen-, longitudinal, Jan., Cig. (T.); podȏłžna dolina, das Längenthal, Cig., Jan., Cig. (T.); = podolžni dol, Jes.; podolžni lom, der Längenbruch ( min.), Cig. (T.); podolžna podloga, die Langschwelle, Cig. (T.); podolžna ploskev, die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); podolžna vrsta ( n. pr. opek), die Läuferschicht, Cig. (T.); podolžni presek, das Längenprofil, DZ.; — 2) länglich, C.
67. postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.- Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice ( Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.
68. prẹ̑łəc, -łca, m. neka vrsta vešč; prelci, Spinner (bombyces), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
69. presẹdnjáča, f. vrsta hrušek in jabolk, od katerih rado "preseda", Št.- Valj. (Rad).
70. preslẹ̑dək, -dka, m. die Unterbrechung der Spur, Z.; übhpt. die Unterbrechung im Raume, der Zwischenraum, die Lücke, V.-Cig., Jan., Rib.- M., nk.; p. med vrstama, Zv.; obgrajo na kratek p. prekiniti, Levst. (Cest.); rana s presledkom, eine überbrückte Wunde, Ljub.; — die Unterbrechung in der Zeit, Cig., Jan., C., nk.; igre so se vršile s kratkimi presledki, LjZv.; brez presledka, LjZv.; poljščini dati tri leta presledka, Levst. (Močv.).
71. 2. rȃbnik, m. 1) neka vrsta krompirja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka trava, Ip.- Erj. (Torb.).
72. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Bolc- Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Bolc- Erj. (Torb.).
73. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
74. redílj, m. = red f. 2), vrsta pokošene trave, Rihenberk- Erj. (Torb.).
75. rodníka, f. neka vrsta češpelj, kajk.- Valj. (Rad).
76. rogáš, m. neka vrsta graha, BlKr.- Let.
77. rogožnják, m. neka vrsta rogoza, Trst. (Let.).
78. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
79. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
80. romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
81. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
82. romíh, m. neka vrsta sliv, Trst. (Let.).
83. samozȓnəc, -nca, m. neka vrsta fižola, LjZv.
84. satīra, f. zbadljivo ali dovtipno zasmehovanje, tudi neka vrsta didaktičnega pesništva, die Satire.
85. sẹ̑kanək, -nka, m. sekanki so neka vrsta žrebljev: s sekanki dobro okovane cokle, Zv.
86. sēkt, m. neka vrsta izbornega vina, der Sect, Cig.
87. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
88. sērija, f. vrsta, die Serie, Jan., nk.
89. simfonı̑ja, f. neka vrsta glasbenih proizvodov za orkester, die Symphonie, Cig. (T.), nk.
90. skakȃvəc, -vca, m. 1) der Springer, der Voltigeur, Jan.; — 2) skakavci, vrsta žuželk: Springer (saltatoria), Cig. (T.), Erj. (Ž.); die Heuschrecke, Notr.- Z., Valj. (Rad); — 3) ein kleiner Wasserfall, Cig., Jan., Cig. (T.), M., Polj.; die Cascade, Jes.
91. sklę́povən, -vna, adj. 1) Gelenk-: sklepovna (sklepna) jabolčica, der Gelenkkopf, Cig. (T.); — 2) Schluss-: sklepovna vrsta, sklepovni niz, die Schlussreihe, die Schlusskette ( phil.), Cig. (T.); sklepovni račun, die Schlussrechnung, Cel. (Ar.).
92. 2. slòn, slóna, m. der Elephant, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Erj. (Ž.) i. dr.; morski s., neka vrsta tjulenjev: der Rüsseldrache, der See-Elephant, Cig., Erj. (Ž.); — po drugih slov. jez.
93. 2. soja, f. neka vrsta fižola, LjZv.
94. sonāta, f. neka vrsta glasbenih skladeb, die Sonate.
95. sonēt, m. neka vrsta liričnih pesni določene oblike, das Sonett.
96. sorodovı̑nski, adj. verwandtschaftlich, Cig.; navzgornja sorodovinska vrsta, die Ascendenz, Cig.
97. spọ̑dnji, adj. unterhalb befindlich, der untere, Unter-; s. del, spodnja vrsta, spodnje kolo; spodnje šole, die unteren Schulen, Cig.; (spodnjejše sukno = slabejše, manjše vrednosti, Podkrnci- Erj. [Torb.]).
98. srẹ̑dnji, adj. in der Mitte sich befindend, der mittlere, Mittel-; srednja vrsta; srednje bruno; s. prst, der Mittelfinger; srednja šola, die Mittelschule; srednji vek, das Mittelalter, nk.; srednji spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); srednja pot, najboljša pot; srednja ladja, das Mittel- oder Hauptschiff ( arch.), Cig. (T.); srednji pojem, der Mittelbegriff ( phil.), Cig. (T.); — durchschnittlich; srednja cena, der Durchschnittspreis; srednje število, die Durchschnittszahl, Cig. (T.); srednja brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — von mittlerer Quantität oder Qualität; srednja letina, mittelmäßige Jahresfechsung; srednje velikosti, von mittlerer Größe; srednje velik, mittelgroß; — s. spol, das sächliche Geschlecht ( gramm.); — indifferent ( phys.), Cig. (T.), ( rus.).
99. stānca, f. neka vrsta kitic, die Stanze, Cig. (T.); — it.
100. strȃclja, f. neka vrsta bekovih trt ( prim. it. strozzatoio = Strick), Ip.- Erj. (Torb.).
101. strpẹ́ti, -ím, vb. pf. ertragen, aushalten; ne more s. brez njega, Cig.; s. kaj, C.; Nič se teže ne strpi, Nego vrsta lepih dni, Zv.; ni mogel strpeti, da bi ne rekel, er konnte sich nicht enthalten, es zu sagen, Cig.; s. se, sich enthalten, Mur., C.; nisem se mogel dalje strpeti, Cig.
102. štekljȃčar, -rja, m. berač s štekljačo, Z., Kr.; — štekljačarji, nekdaj neka posebna vrsta potepuhov, kakor rokovnjači, plaščarji, Levst. (Rok.).
103. tę́pkovəc, -vca, m. 1) der Mostbirnwein; — 2) der Ort, wo viele Mostbirnen wachsen, Mur.; — 3) neka vrsta tepek, Gor.
104. triolēt, m. neka vrsta liričnih pesni, das Triolett.
105. trpíka, f. neka vrsta prav trpkih hrušek, C., BlKr.
106. ulān, m. der Uhlane (vrsta konjenikov).
107. vȓhič, m. neka vrsta čmrljev, ki imajo gnezdo vrhu zemlje v mahu, Bolc- Erj. (Torb.).
108. vrníca, f. = prvo seno po travnikih, Cerkno ( Goriš.); — neka vrsta trave, Vod. (Izb. sp.).
109. vrstíca, f. dem. vrsta; die Zeile.
110. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
111. zȃdnji, adj. 1) hinten befindlich, der hintere, Hinter-; zadnja vrata, das Hinterthor; zadnje noge, die Hinterfüße; zadnji kolesi, die zwei Hinterräder (am Wagen); — 2) am Ende befindlich, End-, der letzte; zadnja vrsta, die Endzeile, die letzte Zeile; zadnja cena; zadnja ura, die Sterbestunde; to je moja zadnja beseda; zadnji cilj in konec, der Endzweck, Cig.; vsi do zadnjega, durchaus alle; na zadnje, zuletzt; zuguterletzt; na zadnje so se vsi zopet sprijaznili; na zadnje me boš še tožil, am Ende wirst du mich klagen.
112. zelę́nəc, -nca, m. 1) der Grünrock (človek z zelenim plaščem), Cig.; — der Teufel, ZgD., Slc.; — 2) der Schimmel (konj), Kr.- M.; — der Grünling (loxia chloris), Cig., Jan., C., Frey. (F.); — die grüne Eidechse (lacerta viridis), Dict., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Frey. (F.), Erj. (Z.), Dol.; kogar je kača pičila, ta se zelenca boji, Notr.; — 3) das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig.; — neki hrast, ki zelen ostane črez zimo, Ljubljanska ok.; — 4) der Chlorit, Erj. (Min.); — neka vrsta apnenca (trd kamen, ki rabi za bruse), Vrtov. (Km. k.); der Dolomit, Frey. (Rok.); — das Chlor, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.).

   1 13

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani