vrisk (18)

1. vrı̑sk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, ( t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.
2. vrı̑ska, f. ein helles Geschrei, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
3. vriskáč, m. 1) der Jauchzer, Cig.; — 2) rjavi v., rother Brüllaffe (mycetes seniculus), Erj. (Ž.).
4. vriskálọ, n. der Jauchzer ( zaničlj.), Cig.
5. vrískati, -skam, -ščem, vb. impf. hellstimmig schreien; jauchzen; od veselja v.; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); — (vriščem, Štrek., Ben.- Kl.).
6. vriskèt, -ę́ta, m. helles Geschrei, C.
7. vrisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. hellstimmig schreien, jauchzen, Cig., C.
8. vrískniti, vrı̑sknem, vb. pf. hell aufschreien, aufjauchzen.
9. dovrískati, -am, vb. pf. das Jauchzen beenden, ausjauchzen, Cig.
10. povrískati, -am, vb. pf. ein wenig jauchzen o. frohlocken, Cig.
11. prevrískati, -am, vb. pf. jauchzend o. schreiend zubringen, durchjauchzen, Cig.
12. privrískati, -am, vb. pf. mit Freudengeschrei herankommen.
13. zavrískati, -am, vb. pf. ein Freudengeschrei erheben, aufjubeln, aufjauchzen; mladina je od veselja zavriskala.
14. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
15. 2. mȃjnik, m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
16. vrẹ̀sk, vrẹ́ska, m. 1) das Geschrei, Bes.; — heftiges Weinen, Jarn.; — 2) der Essig, C.; — prim. vrisk.
17. vrísniti, vrı̑snem, vb. pf. = vriskniti, Cig., M.
18. vrı̑šč, m. = vrisk 1), hellstimmiges Geschrei, der Lärm.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani