vrbje (4)

1. vȓbje, n. coll. die Weiden; — der Weidenwald.
2. majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
3. májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.- C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža ( n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. ( dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
4. strẹ̑žba, f. die Bedienung, die Wartung, die Pflege, Mur., Cig., Jan., DZ.; zavod bi v svojih rokah imel strežbo, upravo, hrano bolnikom i. t. d., Levst. (Pril.); deklici je bilo treba skrbne strežbe, Str.; vrbje ne potrebuje posebno veliko strežbe, SlGosp.; — das Fröhnen: s. grdim željam, Ravn.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani