vrat (386)

1. vrȃt, vrȃta, vratȗ, m. 1) der Hals; — 2) der Griffel ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Griff an der Violine, V.-Cig.; — 4) = kos zemlje konci njive, (ker se ondukaj orač s plugom obrača nazaj), die Ackerwende, der Rasenrain, Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), Tolm.- Erj. (Torb.), BlKr.; = pl. vrati, Cig., C.
2. vráta, n. pl. 1) die Thür, das Thor; velika v., das Hauptthor; med vrati, in der Thür; eden drugemu vrata podajejo, sie kommen nacheinander; — der Engpass, Jes.; — 2) der Quandelcanal im Kohlenmeiler, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — 3) der Zettelrahmen bei den Webern, V.-Cig.
3. vratár, -rja, m. der Thürwärter, der Portier; — der Pförtner beim Magen, Erj. (Som.).
4. vrataríca, f. die Thürhüterin, die Thürwärterin, Krelj, Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.).
5. vratarína, f. die Thortaxe, DZ.
6. vratáriti, -ȃrim, vb. impf. Thürwärter, Portier sein, Cig.
7. vratárnica, f. die Thürwärter- oder Portierstube, Ravn.- M., Savinska dol.
8. vratárski, adj. Thürwärter-, Portier-.
9. vratȃrstvọ, n. das Amt, die Stelle eines Thürwärters, Cig.
10. vratárščina, f. das Thorgeld, V.-Cig.
11. vrátca, -təc, n. pl. dem. vrata; das Thürchen, das Pförtchen; — das Fassthürlein, C., Št.; — das Thürlein am Taubenschlag, Cig.; — das Flugloch am Bienenstock, Cig., Jan.; — das Hosenthürl, der Hosenlatz, Dol.
12. vrȃtəc, -tca, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) beli v., eine Art Wucherkraut (chrysanthemum parthenicum), Josch.
13. 1. vrȃtən, -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.
14. 2. vrátən, -tna, adj. Thür-, Thor-.
15. vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.- Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
16. vratíka, f. das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Ščav.- Pjk. (Črt.).
17. vratíłce, n. die Spuldille am Spinnrad, jvzhŠt.- C.
18. vratílọ, n. die Welle, der Wellbaum, Cig. (T.); bes. der Wellbaum am Webstuhle, der Weberbaum, der Garnbaum, Cig., Jan.; tkalčje v., Habd., Dict.- Mik., Dalm.
19. vratína, f. 1) das Halsstück, das Halsfleisch; die Halshaut, das Halsleder; — 2) pl. vratine, die Ackerwende, der Anger, C.
20. vratı̑njak, m. der Hals, C.
21. vrátje, n. die Ackerwende, die Pflugwende, C.
22. vrȃtnica, f. 1) der Thürflügel, Mur., Cig., Jan.; duri na vratnice, die Flügelthür, Levst. (Pril.); — pl. vratnice, die verschiebbare Tennenthür, C.; — 2) die Pfortader, Erj. (Som.).
23. 1. vratník, m. 1) der Kragen, Cig., Hip. (Orb.), UčT.; bes. der Mantelkragen, C.; — 2) der Einschnitt am Ende eines Balkens: debla imajo na konceh vratnike vrezane, da se dobro sklepajo, Zv.; — 3) die Ackerwende, C.; — 4) das Halskraut (campanula trachelium), C.; — tudi: vrȃtnik.
24. 2. vrȃtnik, m. der Thürstock, C., Z.
25. vratnína, f. 1) = trava rastoča po vratih ali vzarah, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) = trava prve košnje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
26. vratnják, m. = prag, die Thürschwelle, C.
27. vratolòm, -lǫ́ma, m. 1) der Halsbruch, Cig.; — 2) der Halsbrecher, der Wagehals, Habd.- Mik.
28. vratolǫ́mən, -mna, adj. halsbrecherisch, wagehalsig, Cig., Jan., nk.
29. vratolǫ̑mka, f. ein halsbrecherisches Weib, Habd.- Mik.
30. vratovílọ, n. = vratilo, der Weberbaum, Cig., Pot.- M., C.
31. bẹlovràt, -vráta, adj. weißhalsig, Cig., Jan.
32. brezvrátən, -tna, adj. thürlos, Cig.
33. debelovrátən, -tna, adj. dickhalsig, Cig., Jan.
34. debelovrȃtnež, m. der Dickhals, Cig.
35. debelovrȃtnik, m. der Dickhals, Jan.
36. dołgovràt, -vráta, adj. langhalsig, Jan., Vrt.
37. dołgovrátən, -tna, adj. langhalsig, Cig.
38. golovràt, -vráta, adj. mit bloßem Halse, Cig., Jan.
39. izvrvráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu sprudeln, aussprudeln, (vom Most, Bier), Cig.
40. kavráti, -ȃm, vb. impf. kaudern, krächzen, Z.
41. kolọ̑vrat, m. 1) das Spinnrad; — lončarski k., die Drehscheibe des Töpfers, Cig., Rib.- Erj. (Torb.); — električni k., die Elektrisiermaschine, Cig., C., Vest., Sen. (Fiz.); — das Spulrad des Webers, Bolc- Erj. (Torb.); — das Ziehrad, mit welchem bei einer Panstermühle das Rad in die Höhe gezogen und niedergelassen wird, V.-Cig.; — die Haspel, die Winde sammt dem Gestell, Frey. (Rok.); — priprava zadaj pri senenem vozu, da se žrd pritegne, Erj. (Torb.); — 2) psovka za nerodnega človeka, jvzhŠt.
42. kolọ̑vratar, -rja, m. der Spinnradmacher, Mur., Cig., LjZv.
43. kolǫ̑vratəc, * -tca, m. dem. kolovrat; 1) kleines Spinnrad; — 2) die Wolfsmilch (euphorbia) C.
44. kolọ̑vratək, -tka, m. dem. kolovrat.
45. kolọ̑vratən, -tna, adj. 1) zum Spinnrad gehörig; — 2) kolovrátən, rotatorisch, rotativ, Cig. (T.), DZ.; — 3) schwärmerisch: kolovratna fantazija, Zv.
46. kolọ̑vratič, m. kleines Spinnrad, Cig.
47. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
48. kolọ̑vratov, adj. zum Spinnrad gehörig: kolovratovo vreteno, Levst. (Zb. sp.).
49. kratkovràt, -vráta, adj. kurzhalsig, Jan.
50. kratkovrȃtəc, -tca, m. der Kurzhals, Cig.
51. krivovràt, -vráta, adj. krummhalsig, Cig.; krivovrate živali, Zv.
52. krivovrȃtəc, -tca, m. der Krummhals, Jan.
53. krivovrátən, -tna, adj. = krivovrat, C.; — scheinheilig, kopfhängerisch, Z.
54. malǫ́vrat, m. neka trava, Vrsno- Erj. (Torb.).
55. nadvrátən, -tna, adj. über dem Thore befindlich, C.; — iz nadvratnih lin Zvonček zapoje, Preš.
56. nadvrȃtnik, m. die Oberthürschwelle, Z.
57. nadvrȃtnjak, m. = nadvratnik, Ist.- C.
58. napovrátən, -tna, adj. reciprok, C.
59. napovrátnost, f. die Reciprocität, C.
60. navràt, -áta, m. die Einlenkung, Jan. (H.).
61. navrȃtək, -tka, m. kar se na vratu nosi: varovalni n., das Amulet, Cig.
62. navrátən, -tna, adj. nachstellerisch, meuchelmörderisch, Cig.; zanesel je svojemu navratnemu kralju, Bas.
63. navrátiti se, -im se, vb. pf. einlenken, Jan. (H.); — einkehren (im Gasthaus), Dol.- Cig.; n. se v gostilnico, Navr. (Let.).
64. navrȃtnica, f. die Meuchelmörderin, Mur., Cig.; — die Raubbiene, Jarn.
65. navrȃtnik, m. 1) der Halsschmuck, Jap. (Sv. p.); — 2) der Meuchelmörder, Guts., Jarn., V.-Cig.; — der Nachsteller, der Feind, Vod. (Pes.).
66. neodvrátən, -tna, adj. unabwendbar, Jan., Cig. (T.), nk.
67. neodvrátnost, f. die Unabwendbarkeit, Jan., Cig. (T.).
68. nepovrátən, -tna, adj. unwiederbringlich: nepovratna škoda, DZkr.
69. obvrȃtnik, m. der Halsschmuck, C.; (dejan bo) okoli tvojega vratu drag obvratnik, Škrinj.- Valj. (Rad).
70. odvràt, -vráta, m. die Abwendung, die Hintanhaltung, DZ.; — hs.
71. odvrátən, -tna, adj. abwendbar, nk.
72. okọ̑livrat, adv. rundherum, ogr.- Mik.
73. otrdovrátiti, -vrȃtim, vb. pf. = otrdoglaviti, Cig. (T.).
74. ovràt, -vráta, m. 1) die Umkehr, C.; — 2) der Ackerrand, auf welchem beim Pflügen umgewendet wird, das Angewende, Cig.
75. ovrȃtək, -tka, m. das Halsband, Valj. (Rad).
76. ovrátən, -tna, adj. den Hals umgebend: ovratna ruta, das Halstuch, das Busentuch (der Weiber), Cig.
77. óvrati, f. pl. ein Feldweg zwischen Äckern, vzhŠt.
78. ovrȃtnica, f. das Halstuch, die Halsbinde, Cig., Jan., DZ.; das Collare der Priester, C.
79. ovrȃtnik, m. der Halskragen, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — das Halsband, Mur., Cig., Jan.; pasji o., das Hundehalsband, Z., C.; — die Halsbinde, Cig., Jan.; — der Ringelstreifen am Halse ( z. B. bei Vögeln), Cig.
80. ovratnína, f. der Halsschmuck, Cig.
81. podvrȃtəc, -tca, m. = podvratek, Cig.
82. podvrȃtək, -tka, m. die Wamme (des Rindes), Cig.
83. podvrȃtnik, m. die Wamme des Rindes, Cig., C.
84. podvrȃtnjak, m. der untere Querbalken des Ochsenjoches, C.
85. povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.
86. povrȃtək, -tka, m. 1) die Restitution, C.; p. na prejšnji stan, DZ.; — 2) die Rückkehr, Jan., Cig. (T.), LjZv., Jurč.
87. povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent ( math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.
88. povrȃtič, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum), Mur.
89. povratíšče, n. der Rückkehrpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
90. povrȃtnica, f. = povratni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.
91. povrȃtnik, m. der Wendekreis, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
92. povrȃtniški, adj. tropisch, Cig. (T.).
93. povratnják, m. der Halsschild ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
94. predvratíšče, n. der Vorraum ( arch.), h. t.- Cig. (T.).
95. prevràt, -vráta, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); — der Umschwung, der Umschlag, Jan.; die Katastrophe, Cig. (T.); — der Umsturz, die Umwälzung, die Revolution, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; — 2) einer, der alles übereilt: jaz sem že nekaj skusil, ti si pa še mlad prevrat: vse bi rad naglo storil, Jurč.
96. prevrátən, -tna, adj. Umwälzungs-, revolutionär, Cig. (T.), nk.; prevrȃtna stranka, die Umsturzpartei, Cig. (T.).
97. prevrȃtnik, m. der Revolutionär, Cig. (T.).
98. prevrvráti, -ȃm, vb. pf. durchsprudeln, durchmurmeln, Cig.
99. prikolovrátiti, -ȃtim, vb. pf. ungeschickt gehend kommen, antrollen.
100. privrȃtnik, m. der Thorwärter, Cig., SlN.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani