vršilen (2)

1. izvršíłən, -łna, adj. = izvrševalen, Cig. (T.), nk.; — Vollzugs-: izvršı̑łne določbe, Vollzugsbestimmungen, DZ.; izvršilno moč imeti, Levst. (Nauk).
2. zvršíłən, -łna, adj. Vollzugs-: zvršı̑łna določila, die Vollzugsbestimmungen, DZ.; executiv, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani