vozar (15)

1. vozár, -rja, m. der Fuhrmann, Cig., Jan.; ( astr.), Cig. (T.).
2. vozȃra, f. die Querfurche, V.-Cig.; — das Stück Feld längs der Ackerbreite, Mik.; = pl. vozare, Kr.- Valj. (Rad); — prim. vzare, zara.
3. vozarína, f. die Fuhrgebür, die Frachtgebür, DZ.
4. vozáriti, -ȃrim, vb. impf. Fuhrmann sein, das Fuhrgewerbe betreiben, herumfahren ( trans.); za Marije Terezije vozarili so naši vozniki mnogo na Dunaj, Solnograško ..., Navr. (Let.); — v. se, viel herumfahren ( intr.).
5. vozárjenje, n. das Fuhrmannsgewerbe; — das Herumfahren; z vozarjenjem veliko denarja zapraviti.
6. vozȃrstvọ, n. das Fuhrwesen, Cig., DZ.; — das Frachtfuhrwerk, DZ.
7. izvozarína, f. = izvoznína, der Ausfuhrzoll, DZ.
8. motvǫ̑zar, -rja, m. der Schnurmacher, Cig.
9. novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
10. novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
11. novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
12. prevozarína, f. der Transportpreis, DZ.
13. privozáriti, -ȃrim, vb. pf. durch das Fuhrwerken erwerben, Cig.
14. vvozarína, f. der Einfuhrzoll, DZ.
15. zavozáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Fahren, als Fuhrmann verthun, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani