vosek (14)

1. vọ̑sək, -ska, m. das Wachs; mehak kakor vosek.
2. drẹvosẹ̀k, -sę́ka, m. der Holzschlag, Dict., Mik.
3. drvosẹ̀k, -sẹ́ka, m. das Holzschlagen, Dict.; — kraj, kjer se drva sekajo, der Holzschlag, Gor.- Cig., Jan., Svet. (Rok.).
4. glavosẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Enthauptung, Cig., Jan.; — Ivan g., Johannes, der Enthauptete (Johannis Enthauptung), Št.- M., Mik.; danes je sv. Janez g., Lašče- Levst. (Zb. sp.); — 2) der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Ž.).
5. glavosẹ́kanje, n. = glavosek 1), Blc.-C.
6. glavosẹčénje, n. = glavosek, ogr.- C.
7. nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
8. pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
9. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
10. raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen ( intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
11. 3. stopíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen ( trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen ( intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.
12. 1. topíti, -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.- C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — ( pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati ( gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik ( n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.- C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
13. troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
14. vọ̑sk, m. = vosek.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani