Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
voljno (47)
-
vǫ́ljnost, f. 1) die Willigkeit; — 2) die Sanftheit, die Sanftmuth, Cig.; — die Milde, Cig.; — die Geschmeidigkeit, Cig., Jan.
-
blagovǫ́ljnost, f. die Wohlgeneigtheit, Cig., Jan.
-
brezvǫ́ljnost, f. die Willenlosigkeit, Cig. (T.).
-
dobrovǫ́ljnost, f. 1) die Gutwilligkeit, Guts., Mur., Cig.; — 2) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 3) der Frohsinn, die Lustigkeit, Cig., Jan., M.
-
dovǫ́ljnost, f. 1) die Zulänglichkeit, Cig., Jan.; — 2) = zadovoljnost, Mur., Cig., Jan., C.; pohlevna d. s stanom, Ravn.; Dovoljnost mi zlato ohran', Preš.
-
enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
-
hudovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, der Argsinn, Cig., ogr.- M.; — 2) der Missmuth, Jan.
-
krepkovǫ́ljnost, f. die Energie, Zv.
-
nedobrovǫ́ljnost, f. der Missmuth, M.
-
nedovǫ́ljnost, f. 1) die Unzulänglichkeit, Cig.; — 2) = nezadovoljnost, die Unzufriedenheit, V.-Cig., Jan., Ravn.
-
nejevǫ́ljnost, f. der Missmuth.
-
nepovǫ́ljnost, f. die Unannehmlichkeit, die Unliebsamkeit, ogr.- C., Volk.- M.
-
nevǫ́ljnost, f. die Unwilligkeit, der Missmuth.
-
nezadovǫ́ljnost, f. die Unzufriedenheit; — die Ungenügsamkeit, Cig., Jan.
-
povǫ́ljnost, f. die Willkommenheit, die Annehmlichkeit, Cig., Jan., C.
-
privǫ́ljnost, f. die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
-
prostovǫ́ljnost, f. die Freiwilligkeit, Jan., nk.
-
radovǫ́ljnost, f. 1) die Freiwilligkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Bereitwilligkeit, Cig., Jan.
-
samovǫ́ljnost, f. 1) der Eigenwille, der Selbstwille, Cig.; der Eigensinn, Mur.; pregrešiti iz hudobne samovoljnosti, Jsvkr.; — die Willkür, die Willkürlichkeit, Cig., Jan., nk.; — der Muthwille, die Muthwilligkeit, Dalm.- Cig., Jan.; — 2) = radovoljnost, die Freiwilligkeit, Mur.
-
samozadovǫ́ljnost, f. die Selbstzufriedenheit, nk.
-
svojevǫ́ljnost, f. die Eigenwilligkeit, Cig.; der Eigensinn, Dict.; po svoji svojevoljnosti koga žalostiti, kajk.- Valj. (Rad); — die Willkür, Jan.; die Eigenmächtigkeit, Cig.
-
zadovǫ́ljnost, f. die Zufriedenheit.
-
zlovǫ́ljnost, f. 1) die Böswilligkeit, das Übelwollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — die Schadenfreude, Mur.; — 2) die Verdrießlichkeit, Jan., Vrtov. (Km. k.).
-
2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
-
birokratı̑ja, f. svojevoljno vladarstvo uradništva, die Bureaukratie, nk.; (birokracija, Cig., Jan.).
-
brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.
-
enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
-
hudovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) böswillig, missgünstig, Mur., Cig., Jan., M.; — 2) übelgelaunt, Jan., C.; hudovoljno se držati, Jap. (Prid.).
-
krivína, * f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
-
nedovǫ̑ljstvọ, n. = nedovoljnost 2), Cig. (T.).
-
nevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unwillig, missmuthig; poslušavci so že nevoljni; nevoljno odgovarjati; — 2) bedrängt, elend, Mur.; žalosten in nevoljen konec, Krelj.
-
opọ̑ra, f. die Stütze, Mur., Cig., Jan., ( mech.), Cig. (T.); — o. v stezi = stegnjena o., roke stezati, krčiti v oporo (Streckstütz, Knickstütz), Telov.; — die Widerlage, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Stützmauer, die Scarpe, Cig., DZ.; — der Pfeiler, Cig., Jan.; — der Anhaltungspunkt, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — die Unterstützung: najti dragovoljno oporo, nk.
-
pogọ́dnost, f. = povoljnost, Jan., C.
-
potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.
-
povǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willkommen, angenehm, gefällig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; p. dar, C.; povoljno mi je, es ist mir lieb, C.; kdor nikdar ni bolan, Bogu ni povoljȃn, BlKr.- Kres; povoljno = po volji, nach Wunsch, C., nk.; — 2) beliebig, Cig., Jan., C., nk.
-
prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren ( math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
-
presukávati, -am, vb. impf. ad presukati; hin u. her drehen; nevoljno prazni kozarec v rokah p., Erj. (Izb. sp.).
-
radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
-
samovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.); eigensinnig, Cig., M.; trdi, samovoljni grešniki, Krelj; s. ino nepokoren, Jsvkr.; — willkürlich, Cig., Jan., nk.; samovoljno vladanje, die Willkürherrschaft, Cig.; — muthwillig, Cig., Jan., C.; — 2) = radovoljen, freiwillig, Mur.
-
svojevǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.); svojevoljno, aus eigenem Antriebe, Trub.; freierdings, Cig.; — 2) willkürlich, Jan.; eigenmächtig, Cig.; — eigensinnig, Dict., Cig. (T.); — muthwillig, Boh.- M., C.; — zügellos, Cig.
-
téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — ( pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
-
trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
-
vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
-
zadovoljìv, -íva, adj. befriedigend, Jan.; zadovoljivo izpričevalo, DZkr.; sosed je zadovoljno in zadovoljivo namežikal sosedu, LjZv.
-
zadovǫ̑ljščina, f. 1) = zadovoljnost, Cig.; z. se ti lahko uleže okoli srca, LjZv.; — 2) die Genugthuung, Mur., Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.; ali ni to lepa zadovoljščina? Zv.
-
2. zməkníti, -máknem, vb. pf. zusammenrücken, z. se, zusammenrücken ( intr.): možje so se zmeknili radovoljno, Zv.
-
žı̑tnica, f. 1) der Getreidespeicher, die Kornkammer, der Schüttboden; — = žitnjak, der Getreidekasten, Mur., Cig.; — 2) das Kornstroh, C.; — 3) die Korngülte, V.-Cig.; samovoljno so kmetom smeli vikšati žitnico, Levst. (Zb. sp.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Kornapfel, vzhŠt.- C.; — die Kornblume (centaurea cyanus), na Pivki- Erj. (Torb.); — = pahalica 2), das Raigras, Fr.- C.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani