vojskovati (9)

1. vojskováti, -ȗjem, vb. impf. Krieg führen, Kast., Jsvkr., Guts. (Res.); nav. v. se s kom, zoper koga.
2. dovojskováti, -ȗjem, vb. pf. d. vojsko, den Krieg beenden, C.; — d. se, auskämpfen, ausringen.
3. izvojskováti, -ȗjem, vb. pf. (durch Krieg) erkämpfen, Cig.
4. navojskováti se, -ȗjem se, vb. pf. des Kriegführens satt werden.
5. prevojskováti se, -ȗjem se, vb. pf. im Kriege, mit Kriegführen zubringen, Cig.
6. privojskováti, -ȗjem, vb. pf. durch Krieg erwerben, erobern, Cig.
7. zavojskováti, -ȗjem, vb. pf. = z vojskovanjem zapraviti, verkriegen, Cig.
8. privojeváti, -ȗjem, vb. pf. = privojskovati, nk.
9. vojárin, m. der Führer, Dict.- Mik., Dalm., Schönl., Kast.; nam se je vojskovati zoper vojarine ("vojarne") tega sveta, Schönl.; — der Leitmann (einer Feuerwehrabtheilung), (vojarı̑n) Levst. (Nauk).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani