voden (80)

1. 1. vódən, -dna, adj. Wasser-; vodna moč.
2. 2. vódən, -dna, adj. 1) leitend, Jan. (H.); — 2) führig, Cig.; lenksam, Jan. (H.).
3. vodę̑n, adj. wässerig, Wasser-; vodena juha, eine gehaltlose Suppe.
4. vodę̑nast, adj. wässericht, Cig.
5. vodę́nčən, -čna, adj. wässericht, Cig., Ravn.
6. vodę́nəc, -nca, m. 1) der Wasserstoff, Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.); — 2) der Krautapfel, C.; — 3) = voder, čapur, C.
7. vodenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Wasser werden, wässerig werden, Cig., Mik., Dol.
8. vodeníca, f. 1) die Wassersucht; — 2) das Wasserreis, der Wasserast, V.-Cig., Jarn. (Sadj.); — 3) die Wasserbirne, Cig., Kr.- Erj. (Torb.); — die Wassermelone, C.; — vodę̑nica, neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.); — 4) die Wasserschlange, die Würfelnatter (tropidonotus tessellatus), Vremska dol.- Erj. (Torb.).
9. vodeníčast, adj. 1) = vodeničen, Jan. (H.); — 2) wässerig: v. krompir, vodeničasto sadje, BlKr.
10. vodeníčav, adj. wässerig: v. krompir, Podkrnci- Erj. (Torb.).
11. vodeníčən, -čna, adj. wassersüchtig.
12. vodeníčnost, f. der Zustand eines Wassersüchtigen.
13. vodeník, m. 1) der Wassermann, Dict.; — 2) die Kratzdistel (cirsium oleraceum), C., Poh.- Erj. (Torb.); — 3) die Wasserader in der Erde, V.-Cig.
14. vodeníka, f. 1) = vodenica, die Wassersucht, Mur., Št.- Cig., Slom.; — 2) die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), SlGor.- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, C., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
15. vodeníti, -ím, vb. impf. wässerig machen, Burg. (Rok.); wässern: Vina jaz (ja) ne vodenim, Danj. (Posv. p.).
16. vodenják, m. ein halbverschnittener Saubär, vzhŠt.- C.
17. vodę́nka, f. 1) die Wasserbirne, Cig.; — 2) = vodena barva, die Wasserfarbe, Navr. (Let.).
18. vodę̑nost, f. die wässerige Beschaffenheit.
19. brezvǫ́dən, -dna, adj. wasserlos, wasserfrei, Cig., Jan., Cig. (T.); regenlos, Jes.
20. izprevǫ́dən, -dna, adj. Geleits-, Cig., Jan.; izprevǫ̑dni nadpis, die Begleitsadresse, DZ.; izprevodni list, der Geleitschein, Jan.
21. izvǫ́dən, -dna, adj. Deductions-, Cig. (T.).
22. jadrovǫ́den, -dna, adj. das Segel lenkend: jadrovodna vrv, die Brasse, Cig.
23. kolovǫ́dən, -dna, adj. kdor kolo vodi, ali sploh kaj vodi, anführend, Levst. (Zb. sp.).
24. malovódən, -dna, adj. wasserarm, Cig., Jan.
25. medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
26. nadvódən, -dna, adj. über dem Wasser befindlich: nadvodne stavbe, Pfahlbauten, Cig. (T.).
27. 1. návodən, -dna, adj. inductiv ( phys.), Cig. (T.); — navodno vreteno, die Inductionsrolle, Cig. (T.).
28. 2. navódən, -dna, adj. auf dem Wasser befindlich: navǫ̑dne stavbe, die Wasserbauten, DZ.; navodni mlin, die Wassermühle, Cig.
29. 1. obvǫ̑dən, -dna, adj. peripherisch, Peripherie-, Cig., Jan.
30. 2. obvódən, -dna, adj. am Wasser befindlich, nk.
31. odvǫ́dən, -dna, adj. 1) Ableitungs-, Abzugs-, Cig., C.; odvǫ̑dna cev, DZ.; — 2) ableitbar, Sen. (Fiz.).
32. oglovodę́nəc, -nca, m. = ogljikovodik, Jan. (H.).
33. ovodenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Wasser werden, wässerig werden, Jan. (H.).
34. plinovǫ́dən, -dna, adj. Gasleitungs-: plinovǫ̑dna cev, die Gasleitungsröhre, Cig. (T.), DZ.
35. podvódən, -dna, adj. unter dem Wasser befindlich, M.; podvọ̑dni mah, das Flussmoos, Cig.; podvodno vapno, hydraulischer Kalk, Erj. (Min.).
36. poslovǫ́dən, -dna, adj. mit der Geschäftsleitung betraut, DZ.
37. 1. povǫ́dən, -dna, adj. Leit-: povǫ̑dni remen, der Leitriemen, Cig.
38. 2. povódən, -dni, adj. im oder auf dem Wasser vorkommend, Wasser-; povodni mož (bajeslovno bitje), der Wassermann; povodna žena, die Wassernixe; povodne živali, die Wasserthiere; povodne stavbe, Wasserbauten, Nov.
39. povọ̑dən, -dni, f., Guts., Mur., Valj. (Rad), pogl. povodenj.
40. povọ̑dənj, -dnji, f. die Überschwemmung, das Hochwasser; povodenj se ulekne, das Hochwasser fällt, Levst. (Cest.).
41. prevǫ́dən, -dna, adj. 1) Vorspanns-: prevǫ̑dni okoliš, der Vorspannsbezirk, Levst. (Nauk); ( prim. 2. prevoj); — 2) Leitungs-, Jan. (H.); — 3) Reductions-: prevodno ravnilo, das Reductionslineal, Cig. (T.); — 4) Übersetzungs-, Jan. (H.).
42. 1. privǫ́dən, -dna, adj. Vorführungs-: privǫ̑dnọ povelje, der Vorführungsbefehl, DZ., Nov.
43. 2. privódən, -dna, adj. am Wasser gelegen: privodne tovarne, Zv.
44. proizvǫ́dən, -dna, adj. Productions-: proizvǫ̑dna moč, Levst. (Pril.); — productiv (von Menschen), Cig. (T.).
45. sladkovǫ́dən, -dna, adj. Süßwasser-: sladkovodni vapnenec, Cig. (T.).
46. sovọ̑dən, -dni, f. der Zusammenfluss, Jan. (H.).
47. svǫ́dən, -dna, adj. Gewölbe-: svǫ̑dni oblok, der Gewölbebogen, Cig. (T.); svodna jama, die Gewölbehöhle, Cig. (T.); — prim. svod.
48. toplotovǫ́dən, -dna, adj. wärmeleitend, Cig.
49. vodovǫ́dən, -dna, adj. Wasserleitungs-, nk.
50. vvǫ́dən, -dna, adj. Einleitungs-, nk.; vvǫ̑dna pesen, nk.; vvodni članek, der Leitartikel, nk.; vvodne poizvedbe, Vorerhebungen, DZ.
51. vzvọ̑dən, -dna, adj. Hebel-, Jan. (H.).
52. zavǫ́dən, -dna, adj. 1) = zavoda se tičoč, Anstalts-, Instituts-, nk.; — 2) verführerisch, Cig. (T.).
53. zavodeníti, -ím, vb. pf. verwässern, ( fig.) geistlos machen, Cig.; zavodenjen, verwässert, Cig. (T.).
54. zvodenẹ́ti, -ím, vb. pf. wässerig, zu Wasser werden; kri zvodeni.
55. zvokovǫ́dən, -dna, adj. schalleitend, Cig. (T.).
56. akvarēl, m. vodenobarvna slika, das Aquarell.
57. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
58. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
59. gestrı̑n, m. nekak povoden mož, ob Dravi- Glas.
60. induktīvən, -vna, adj. navoden, po indukciji se ravnajoč, inductiv, Cig. (T.), nk.
61. mẹhúrəc, -rca, m. dem. mehur, das Bläschen; plučni m., das Lungenbläschen, Erj. (Som.); tolščni m., das Fettbläschen, Erj. (Som.); vodeni m., die Wasserblase, Cig., Jan.
62. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
63. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
64. oglę̑nčev, * adj. zum Kohlenstoff gehörig: o. žveplec, der Schwefelkohlenstoff, DZ.; o. vodenec, der Kohlenwasserstoff, Cig. (T.).
65. plȃz, m. 1) die Lawine; suhi p., die Staublawine, drsalni p., die Rutschlawine, mokri p., die Grundlawine, Cig. (T.), Jes.; — die Erdabrutschung; plaz je tod potegnil, hier fand eine Erdabrutschung statt, jvzhŠt.; = plaz se je utrgal, Lašče- Levst. (Rok.); s plazom, lawinenartig: in Menge u. heftig, Dict., C.; prineslo ga je, kakor po plazu (= naglo), Tolm.; — das Flötz (im Bergbau), Cig.; — vodeni plaz, der Wasserschwall, Cig., Šol.; — die Sandlehne, Mur.; ein abschüssiger Hügel, die Leite, C.; die Schutthalde, Tolm.; — die Holzriese, die Holzrutsche, Cig., Mik.; — 2) die Pflugsohle, Cig., Jan., C.; = podloga oralu, železna ali z železom okovana, Vrt.; — (leva ročica pri plugu, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — 3) die Stelle, über die der Pflug rutscht, ohne sie aufzureißen, C., Z.; plug naredi plaz (oplazi), kadar ga kamen izpodrine, da pusti celino za seboj, Lašče- Levst. (Rok.); ( prim. oplaz); — 4) = plaza, der Streifen, Jan.
66. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
67. poslı̑kati, -am, vb. pf. bemalen: z vodenimi barvami p., Navr. (Let.).
68. 1. potopíti, -ím, vb. pf. 1) versinken machen, versenken; p. ladjo, das Schiff in den Grund bohren; ertrinken machen, ertränken; da me vodeni valovi ne potope, Dalm.; mlade mačke, pse p.; — unter Wasser setzen, überschwemmen, Cig.; — p. se, versinken: ladja se je potopila; vsi ljudje, ki so bili na ladji, so se potopili; — 2) eintauchen, untertauchen, Jan.; — 3) durch Schmelzen verbrauchen, verschmelzen, Cig.
69. povọ̑dnja, f. = povodenj, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
70. privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.- Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.- Valj. (Rad).
71. sẹverı̑n, m. = vodena troba, die Wasserhose, Jan.
72. stółp, m. 1) der Pfahl, der Pflock, vzhŠt.- C., M.; der Zaunpfahl, Hal.- C.; — = v zemljo zabit kol za trlico, Polj., jvzhŠt.; — der Pfeiler, der Pilaster, Cig.; — der Jochpfahl, Cig. (T.); — die Säule, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.); eine Stein- oder Holzsäule, BlKr.; — zračni s., die Luftsäule, Cig. (T.); vodeni s. = morska troba, die Wasserhose, Cig.; — 2) der Thurm, Mur., Cig., Jan., nk.; stražni s., die Warte, Cig., Jan.
73. strẹ́la, f. 1) der Pfeil, Meg., Mur., Cig., Jan.; vzami lok in strele! Dalm.; strele na tetivo polagajo, Trub.; na strelo kaj privezati, Jsvkr.; — smrtna s., das tödtliche Geschoss, C.; — der Pfeil (ein Sternbild), Cig. (T.); — 2) der Blitzstrahl; s. je udarila v hišo, zvonik, drevo, es hat ins Haus, in den Thurm, in den Baum eingeschlagen; s. ga je zadela, er ist vom Blitze getroffen worden; ognjena s., directer Blitzschlag, Cig. (T.); vodena s., der elektrische Rückschlag, C.; s. je ognjena, če užge, vodena, če ne užge, Tolm.- Štrek. (Let.); kletvice: da bi te strela ubila! da te strela! dass dich der Blitz! strela božja ga naj! Jurč.; strela, kaj pa delaš! ti strela ti! gromska strela! — 3) der Kern oder Strahl am Pferdehufe; konju s. gnije, das Pferd hat die Kernfäule, Cig.; — 4) stebriček med slemenom in plohom pri vinski preši, Dol., jvzhŠt.; der auf den Druckpflock drückende Holzklotz bei der Weinpresse, Cig.; — 5) der Spitzbalken, Dol.; — 6) neka priprava v mlinu: s. trese grajsnico, Ig (Dol.); — 7) die Spitzklette (xanthium), Cig.; — tudi: der Zweizahn (bidens tripartitus), C.; — 8) kamena s., der Bergkrystall ("den man für den materiellen Kern des einschlagenden Blitzes hält", Levst. [Rok.]), Z., Erj. (Min.), Žnid.
74. trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.- C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe ( z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
75. uidljìv, -ljíva, adj. kar lahko uide, C.; denar je uidljiv, Z.; flüchtig: kislec, vodenec, gnilec so uidljive reči, Vrtov. (Km. k.).
76. ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [ prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.
77. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
78. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
79. vodljìv, -íva, adj. = 2. voden 2), Cig., Jan.
80. 1. znòs, -nósa, m. 1) das Zusammengetragene, C.; vodeni z., die Anschwemmung, angeflößtes Land, die Alluvion, Dict., Cig.; na vodene znose trte saditi, Vrtov. (Vin.); — 2) die vom Pflug aufgeworfene Erde, Kras.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani