vod (1.601-1.700)

1601. upȃdək, -dka, m. 1) die Abnahme, Cig., C.; u. vode, C.; — 2) der Verfall, C.; u. udov, die Paralyse, C.; — 3) der Abgang (an Zahl, Maß, Gewicht), Cig., Jan., DZ.; v u. iti, verloren gehen, Levst. ( LjZv.); — 4) = pogrešek, der Fehler, kajk.- Valj. (Rad); — 5) upadki = odpadki, die Abfälle, Svet. (Rok.).
1602. upásti, -pádem, vb. pf. 1) fallen, sinken, abnehmen; voda je upadla; — cena je upadla, Cig.; — srce mi je upadlo; komu bi v takem ne upadla? le Davidu ne upade ( namr. srčnost), Ravn.; jeza upade, der Zorn legt sich, Cig.; — 2) körperlich abnehmen, einfallen, verfallen, mager, schwach werden; obraz mi je upadel, Cig.; roke so mi upadle, ves život mi je upadel, C.; upadla lica, eingefallene Wangen; — 3) z besedo u., kleinlaut werden, Cig.; beseda mu je upadla, er ist kleinlaut, Cig.
1603. upláhniti, -plȃhnem, vb. pf. sich verflachen, fallen, sinken (o oteklini, vodi); — ( pren.), kraftlos werden, C.
1604. uplahováti, -ȗjem, vb. impf. ad uplahniti; sich verflachen, fallen, abnehmen, Mur., Cig.; voda uplahuje, Met.
1605. uravnávanje, n. das Einrichten, die Regulierung; u. vodotočev, rek, Levst. (Močv.).
1606. uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras- Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.- M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.- Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.- Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.- Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.- C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
1607. usəhníti, -sáhnem, vb. pf. vertrocknen, verdorren; roka mu je usehnila; — austrocknen, versiegen (o vodi).
1608. usíhati, -sı̑ham, vb. impf. ad usehniti; 1) vertrocknen, verdorren ( n. pr. o rastlinah), Cig., Jan., Mik., BlKr.; — austrocknen, versiegen (o vodi), Cig., Jan.; — 2) eintrocknen, eindorren, Cig.; — hinschwinden, hinsiechen: od žalosti, togote u., Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
1609. uskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) entspringen, entfliehen, Mur., Cig., Jan., C.; — zum Feinde, zu einer andern Partei überlaufen, übergehen, V.-Cig., Jan.; ti hočeš h Kaldejcem uskočiti, Dalm.; — abspringen, Cig.; — von der Meinung abspringen, Cig.; u. obljubi, dem Versprechen untreu werden, C.; obljube ne dopolniti in u., Bas.; — 2) u. se = stisniti se, skrčiti se, eingehen: sukno se je uskočilo, Lašče, Kras- Erj. (Torb.), BlKr., Savinska dol.; dan se je uskočil, der Tag ist kürzer geworden, Z.; — fallen, abnehmen: voda se je uskočila, Dol.
1610. ustanovíti, -ím, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, Mur., Svet. (Rok.); u. voz, kola, Trub., Dalm.; u. solnce, Jsvkr.; u. barko, Ravn.; u. uro, jvzhŠt.; — hemmen, Einhalt thun, Cig., Jan.; ni ga moči ustanoviti, er lässt sich nicht halten, Cig.; — u. se, stehen bleiben, Mur., Trub.- Mik.; konj se ustanovi, Let.; na starem pogorišču ustanovi se družba, Jurč.; In se popred ne vstanovi, Da v beli Dunaj pridrči, Npes.-K.; — u. se, zur Ruhe kommen: ta človek se ne more ustanoviti, Dol.; ne ustanovi se, er lässt nicht ab, Krelj; — vino novo, jabolčnik, žganje se ustanovi (= verändert sich nicht mehr), Dol.; — 2) fest machen, befestigen, Dict., Mur.; u. koga v dobrem, Cv.; — u. se, sich festsetzen, festen Fuß fassen, sich etablieren, Cig., Jan.; u. se kje kot trgovec, Dol.; priženil in ustanovil se je v sosednji vasi, Dol.; — 3) festsetzen, feststellen, bestimmen, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk); u. plačo, dan, nk.; — 4) gründen, stiften, errichten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; u. šolo, društvo, zavod, nk.
1611. ustàv, -stáva, m. 1) der Einhalt, Cig.; — 2) = zavod, die Anstalt, das Institut, Jan., nk.; — 3) das Statut, DZ.; u. povodnega redu, die Flusspolizeiordnung, Levst. (Nauk).
1612. ustȃva, f. 1) die Einstellung, Cig., Jan.; die Suspension, Jan.; u. službe, DZ.; — 2) die Hemmung, das Hindernis, Cig., Jan., C.; — 3) die Regelmäßigkeit: stanovitna u. ali red (v pisavi), Vod. (Izb. sp.); — 4) die Verfassung, die Constitution, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih).
1613. ustrójiti, -strǫ́jim, vb. pf. 1) einrichten, nk.; organisieren, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; — 2) ausgerben, abgerben; u. kože; — schwächen: bolezen me je ustrojila, C.; vročina človeka ustroji, Vod. (Izb. sp.).
1614. utéči, utéčem, vb. pf. 1) entlaufen, entfliehen; zdaj je dosti hlapcev, ki (kir) od svojih gospodov uteko, Dalm.; entfahren, beseda uteče čoveku; — kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — 2) ablaufen, abfließen, Cig., Dol.; predno človek k žlahti priteče, lahko mu kri uteče, Lašče- Levst. (M.); Dokler krvi ne vteče zadnja sraga, Ti sužnje bo življenje moje celo, Preš.; — 3) Zuflucht nehmen: u. se h komu, Lašče, Soška dol.- Erj. (Torb.), kajk.- Valj. (Rad); — 4) u. se, ablaufen, abfließen, fallen, abnehmen; vsaka povodenj se uteče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) u. se, durch Laufen unbrauchbar werden, sich ablaufen: mlinski kamen se je utekel, Cig.; čepniki so se utekli, die Zapfenlöcher haben sich ausgelaufen (erweitert), Cig.; — u. se, sich müde laufen, sich zerlaufen, Cig., Vrtov. (Km. k.).
1615. utẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad uteči; 1) entlaufen, entfliehen, Cig., Jan., M., Ben.- Kl., nk.; — 2) u. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, nk.; — 3) u. se, ablaufen, abfließen, fallen; voda se uteka, (uteče, Mur.); — 4) u. se, sich auslaufen: čepniki se utekajo, die Zapfenlöcher laufen sich aus (erweitern sich), Cig.
1616. uvertūra, f. vvodna glasba pred opero, die Ouverture.
1617. vábljenica, f. = žleb preko ceste (v klancu), po katerem se voda odteka, in ki je ob enem tudi v počivališče vpreženi živali, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
1618. 4. vadíti, -ím, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. voditi.
1619. 2. vȃjati, -am, vb. impf. = voditi, lenken: konja v., vzhŠt.- C.
1620. vȃjd, m. der Vogt, Mur.- Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).
1621. vȃkati, -am, vb. impf. 1) schnattern, V.-Cig.; Lej, raca vaka, plava, Vod. (Pes.); — 2) vaka se mi, es ist mir zum Erbrechen, es ekelt mich, Rez.- C.; — 3) sich erbrechen, C.
1622. valovíti, -ím, vb. impf. Wellen schlagen, wogen, Jan.; voda valovi, Ravn.- Mik.; = v. se, C.
1623. várav, adj. betrügerisch, Jan.; — varav sklep ali izvod, ein Trugschluss ( phil.), Cig. (T.).
1624. vdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) hineinstürzen: voda je v mlin vdrla (drang ein), Mur.; — 2) v. se, einsinken, einstürzen: most se je vdrl, zemlja se je vdrla; — einfallen: pri teh besedah se Judežu obraz vdere, groza ga zgrabi, Ravn.; — vdrt, eingedrückt, concav, Cig., C.; vdrto zrcalo, der Concavspiegel, Sen. (Fiz.); vdrta ploskev, eine concave Fläche, Žnid.; — eingefallen (mager): vdrte oči, vdrt obraz.
1625. vẹ̑drnik, *** m. prostor ali stalo (klop) v kuhinji, kjer stoje vodni kebli, M., C., Žabče ( Tolm.), Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
1626. vẹ́drọ, n. der Eimer (als Gefäß): dokler lehko z vedrom zajemlje, ne vpraša po korcu, Levst. (Beč.); vedra z vodo napolniti, ogr.- Valj. (Rad); — der Eimer (als Maß): avstrijsko vedro = 40 bokalov ali blizu 56 litrov; vedro ima štiri vrče; polovnjak drži pet veder; — primorsko vedro meri 10 bokalov, o trgatvi 11, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
1627. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
1628. 1. vę́ntati, -am, vb. pf. 1) abwehren, Mur., Fr.- C., Ravn.; v. si lakoto, Ravn.; vodi smo ventali (= ubranili, da ni nič preplavila), Tolm.; — 2) Abhilfe schaffen: bo že kako vental, Ravn.; — prim. nem. abwenden (?), C.
1629. vę́rən, -rna, m. = verij, tolmun, globočina v vodi, Ipavski sv. Križ- Erj. (Torb.).
1630. vezílọ, n. 1) das Bindemittel, das Band, Mur., Cig., Jan., Mik., DZ.; Vezilo vseh polkov, Po mokrem ti bom, Vod. (Pes.); — 2) das Angebinde, das Geschenk zum Geburts- oder Namenstage; dati komu kaj za vezilo; — 3) der Kopfputz der Braut, Cig., Rib.- M.; — 4) die Stickerei, Cig., Jan.
1631. vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
1632. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
1633. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
1634. vijátina, f. = pletenina: košek, verbas ali druga v., Vod. (Izb. sp.).
1635. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
1636. vitrijǫ̑lnica, f. = vitriolna voda (Cementquelle), Jes.
1637. vı̑žati, -am, vb. impf. = voditi, ravnati; — iz nem. weisen.
1638. vlačíłən, -łna, adj. zum Ziehen, Schleppen dienend: vlačı̑łni stroj, die Ziehmaschine, Jan. (H.); — Göpel-, Cig.; — vlačı̑łna steza = ob veliki reki taka steza, po kateri ljudje, konji, voli gredo, kadar na vrvi za seboj vlečejo ladjo na vodo (proti curku), der Hufschlag, der Treppelweg, Levst. (Nauk).
1639. vlẹ́sti, vlẹ̑zem, vb. pf. 1) hineinkriechen, hineinschleichen; da vam ta gad ne vleze v srce! Ravn.; — 2) v. se, eindringen, C.; smola se v nit vleze, C.; voda se vleze (versickert), Levst. (Cest.); — 3) = zaiti: luna je za goro vlezla, C.
1640. vlíti, -líjem, vb. pf. hineingießen; vodo v. v sod; olja v. v rano; vliti nudeljni, eingegossene Nudeln.
1641. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
1642. vojarı̑nka, f. 1) die Brautführerin, BlKr.; — 2) ženska, katera kolo vodi, BlKr.- LjZv.
1643. vojárna, f. = vodilja, die Brautführerin, C., Laško ( Št.), Glas.
1644. vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.- Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.- Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.- Cig.; — iz vojvoda (?).
1645. vojskǫ́vən, -vna, adj. 1) Heer(es)-; vojskǫ̑vni zavodi, die Heeresanstalten, DZ.; — 2) Kriegs-, Dalm.
1646. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
1647. volǫ̑vjak, m. 1) der Ochsenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) neka trta: blaues Ochsenauge, vzhŠt.- Trumm.; — 3) die Färberkamille (anthemis tinctoria), M., Vod. (Izb. sp.).
1648. vǫ́za, f. 1) das Band, Cig., C., Vas Krn- Erj. (Torb.); Pripaše svetlo sabljico, Na sablji vozo rudečo, Npes.- Vod. (Pes.); das Haarflechtenband: Se dvoje kit mu dol obes', In tudi lepa voza vmes, Npes.-K.; die Schnur, C.; — die Angelschnur, Cig.; — 2) der Kerker, Meg., Mur., Št.- Cig., C., Mik., Trub., Dalm., Kast., ogr., kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; V vozo so me d'jali, Noter v hudo temnico, Npes.-Vraz; v vozo priti, Slom.
1649. vožı̑nəc, -nca, m. der Strick, Št.- Cig., vzhŠt.- C., Valj. (Rad); redovni v. okoli pasa, Cv.; — die Schnur, C., vzhŠt.; psa na vožincu voditi, Pjk. (Črt.); — der Zaumriemen, der Zaumstrick, C.
1650. vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.- C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. ( LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).
1651. vpíjati, -am, vb. impf. ad 2. vpiti; einsaugen, Cig. (T.); v. vodo, Erj. (Min.); v. toploto, Wärme aufnehmen, Sen. (Fiz.).
1652. vrę̑bər, adv. = navkreber, bergauf, M., Z.; rajša gre voda tri dni okolo kakor en dan vreber, Npreg. ( Notr.)- Let.; — ( nam. vzreber); — prim. reber.
1653. vrẹ̀ł, vrẹ̑la, adj. 1) siedend heiß, brühheiß; vrela voda; — 2) eifrig, ogr.- Mik., C.; v. duh, C.; v. biti v dobrem delu, C.; vrele glave, Hitzköpfe, Vod. (Izb. sp.).
1654. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
1655. vrẹ́ščati, -ím, vb. impf. schreien, Cig., M., Dol., jvzhŠt.; kreischen, Cig.; — rauschen, Cig.; voda vrešči, Boh.- C.; — meso je prijetno vreščalo nad plamenom, LjZv.
1656. vrẹ́ti, vrèm, vb. impf. 1) sieden; krop, mleko vre; — gähren; mošt vre; — in Aufwallung sein; vse vre po meni; po deželi vre, Cig.; — 2) sprudeln, quellen, hervorströmen; voda vre iz zemlje; — 3) in Menge u. schnell sich bewegen, strömen; ljudje vkup vro; — 4) rauschen; v oblakih vre ( n. pr. pred točo); Roj mi je v cvetjiču vrel, Danj. (Posv. p.); — schreien, murren: v. nad kom, Savinska dol.- C.; — praes. vrẹ̑jem, jvzhŠt.
1657. vrhǫ́vən, -vna, adj. übergeordnet, Ober-, nk.; vrhǫ̑vnọ vodstvo, die Oberleitung, Levst. (Cest.); vrhovna oblast v deželi, die Landeshoheit, Cig. (T.).
1658. vrníca, f. = prvo seno po travnikih, Cerkno ( Goriš.); — neka vrsta trave, Vod. (Izb. sp.).
1659. vròč, vrǫ́ča, adj. heiß; vroča voda; vroč dan; vroče je; vroče mi je.
1660. vŕsta, f. 1) die Reihe; dolga vrsta hiš; po vrsti, der Reihe nach; pride mi vrsta, es trifft mich die Reihe, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Zeile; — 3) die Art, die Kategorie; boljše vrste; — der Rang: prve vrste, ersten Ranges; biti komu vrsta, jemandem im Rang gleich sein, V.-Cig., M.; človek moje vrste, meinesgleichen; hoditi z ljudmi svoje vrste; — Kraljestvom našim ni vrste (haben nicht ihresgleichen), Npes.- Vod. (Pes.); — 4) das Lebensalter, Mik.; s kom si v ravni vrsti biti, mit jemandem im gleichen Alter stehen, C.; — v vrsto stopiti, k vrsti priti, gescheit werden, in die Vernunftjahre treten, C., Z.; — vrstà, Gor.- Valj. (Rad).
1661. vŕša, f. die Fischreuse, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., Hip. (Orb.), ogr.- Raič ( Nkol.); = pleten koš v ribjo lov, Vrt., Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.), Dol.; moreš-li mrežo napolniti z njegovo kožo in vršo z njegovo glavo? Dalm.; raku nastavljajo vrše, sake in mreže, Erj. (Izb. sp.).
1662. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
1663. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
1664. 2. vršíti, -ím, vb. impf. 1) zu Haufen bringen, Haufen machen, Cig., Rib.- M.; häufen, aufhäufen, Mur., Cig.; stog v., dem Heuschober die Kegelform geben, Cig.; krompir v. (anhäufeln), V.-Cig.; — 2) ausüben, vollziehen, Jan., Mik., nk.; svoj uradni posel v., DZ., nk.; mašo v., Messe lesen, Svet. (Rok.); — begehen, abhalten, C.; — v. se, vor sich gehen, geschehen, stattfinden, Jan., BlKr.- M., nk.; zdaj se maša vrši, jetzt wird die Messe gelesen, BlKr.- M.; naj se vrši volja božja, es geschehe der Wille Gottes, BlKr.- M.; dela na vodi vrše naj se po zakonih o vodah, Levst. (Nauk).
1665. vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).
1666. vȓv, -ı̑, f. 1) das Seil, der Strick; — blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Met.; — kogar je kača pičila, boji se zvite vrvi, Mur.; — 2) živa v., der Heerwurm (dolg, kači podoben izprevod ličink od Tomaževe mušice (sciara Thomae)), Erj. (Z.).
1667. vrvráti, -ȃm, vb. impf. sprudeln; voda vre in vrvra v loncu; potoček vrvra; voda iz zemlje vrvra.
1668. vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.
1669. vzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. ( prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.
1670. vzigrávati se, -am se, vb. impf. sich munter, schnell bewegen: ribice se vzigravajo po vodi, vrelec se vzigrava mej travo, Levst. (Zb. sp.).
1671. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
1672. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.
1673. zadəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) ersticken, C.; kar zadahne, naj zadahne, Krelj; globoke vode se boje povodni možje, ker se boje, da bi v njej zadehnili, LjZv.; od dima z., SlN.; — ( trans. z. koga, jemanden ersticken machen, Mur.); — 2) einen Geruch von sich geben: glina zadahne z osobitnim vonjem, ako na njo hukamo, Erj. (Min.); — kruh zadahne, das Brot wird dumpfig, Navr. (Let.), Dol.
1674. zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — ( fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; ( prim. zadejati).
1675. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
1676. zagȃnjati, -am, vb. impf. ad zagnati; 1) öfters in schnelle Bewegung versetzen; kolo z., uro z., die Uhr in Gang zu setzen suchen (pflegen), Cig.; — schleudern, Jarn.; glas z., öfters eine Stimme von sich geben, Cig.; z. se, sich öfters in schnelle Bewegung versetzen: riba se iz vode kvišku zaganja, der Fisch schnellt empor; val se zaganja na breg, v skalo, (schlägt ans Ufer, an den Felsen, brandet); z. se v koga, jemanden öfters anrennen; ( fig.) mit Worten angreifen; kaj se vedno v mene zaganjaš? — še se mu zaganja pri čitanju, er liest noch holperig, Cig.; — 2) auf die Weide treiben: živino kam z., DSv.
1677. zagátiti, -im, vb. pf. verstopfen; usta z., Trub.- Mik.; razpoko z., Cig.; cev z., eine Röhrfuge dichten, DZ.; — vodo z., das Wasser bedeichen, Cig., C.; — z. se, sich verstopfen, v dušniku se mi je zagatilo, es will mich ersticken, Fr.- C.; sluhovod se zagati z ušesnim maslom, Erj. (Som.); otrok je zagačen v ušesih, Gor.; — verhindern: z. posvečenje, ogr.- C.
1678. 2. zaglasíti, -ím, vb. pf. = zamašiti: z. se, im Fortfließen gehemmt werden: voda se je zaglasila, v grlu se mi je nekaj zaglasilo, Lašče- Erj. (Torb.); — prim. zagolsniti.
1679. zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
1680. zagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad zagrebsti; verscharren, Cig., Jan.; begraben, Npes.- C.; z. mrliče, Levst. (Nauk), Cv.; — voda za čolnom zagreba, die Wasserfurche schließt sich hinter dem Kahne, M.; = z. se: Pred njo se je (vodica) pregrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.- Kres; Precej se voda razgrebala, Za njo se je zagrebala, Npes.-Vraz.
1681. zagrozíti se, -ím se, vb. pf. = zagrezniti se: Štreno 'z roke je spustila In se v Savo zagrozila, Npes.- Vod. (Pes.).
1682. zaíti, zaídem, ( zájti, zájdem), vb. pf. 1) untergehen; solnce je zašlo; — 2) irre gehen, abirren; otroci so zašli v gozdu; z. s pravega pota; lepa beseda ne zaide = ein gutes Wort findet eine gute Statt, Cig.; nobena prošnja ne zaide, es bleibt keine Bitte unerhört, Cig.; molitev zaide (ist fruchtlos), Ravn.- C.; z. od svoje stvari, vom Gegenstande abschweifen, Levst. (Nauk); — gerathen; z. med razbojnike; v vse ude mi je zašlo, es liegt mir in allen Gliedern, Cig.; — 3) treffen, finden: da ga živega zaidemo, ogr.- C.; zašlo me je = zadelo, zalezlo me je, Fr.- C.; — 4) še zajde, es geht noch an, M., C.; = še se zajde, Cig., Dalm., jvzhŠt.; še bi se zašlo, Kast.; (menda nam. izajde = izide); — Vam zvedet' se zajde (kommt zu?), Kaj blazega 'mam, Vod. (Pes.).
1683. zajẹ̑dki, m. pl. = kar voda zemlje zajeda, C.
1684. zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.
1685. zajẹmȃvka, f. 1) ženska, katera zajema, die Schöpferin, Cig., Jan.; — 2) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.).
1686. zaję̑mnica, f. 1) das Schöpfgefäß, Vod. (Izb. sp.); — 2) ein Stück von einer Herde auf den Alpen, zajemnice, die Herde, V.-Cig.
1687. zaję́ti, zajámem, zajmèm, (zájmem), vb. pf. 1) einmal schöpfen; s korcem, z roko vode z.; juhe z žlico z.; korec vode mi zajmi! zajmite z nami! esset mit uns, Cig., Jan.; z lopato z., mit der Schaufel auffassen, Cig.; — 2) in Besitz nehmen, occupieren: on zajme po meni (nach mir), Svet. (Rok.); — 3) umringen, umzingeln, einschließen; z. sovražnike, Cig., M.; vojaki so trumo tujcev zajeli, Blc.-C.; mreža zajme ribe, Jap.- Valj. (Rad); — vesela družba vas je zajela, Erj. (Izb. sp.); — z. koga (z besedo), jemanden packen, ihm eine scharfe Lection geben, Krelj; — noč nas je zajela, die Nacht hat uns ereilt, Cig.; — 4) denar z., Geld auf Zinsen aufnehmen, Blc.-C., Z.
1688. 1. zakalíti, -ím, vb. pf. mit Koth bedecken: voda je seno zakalila, SlGor.- C.; — trüben, Jan. (H.).
1689. 1. zakópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; zaklad v zemljo z.; mrliča z.; zugraben; jamo z.; — z. se, sich vergraben; v zemljo se z.; v slamo, v seno se z.; ( pren.) z. se v dolgove, sich verschulden; — z. se, in die Tiefe arbeiten, einen Schacht abteufen ( mont.), V.-Cig.; — 2) durch Graben absperren, schließen, Cig.; zakopano šatorišče, ein verschanztes Lager, V.-Cig.; z. se, sich verschanzen, Cig.; Francozi se zakopljejo v hribu, Vod. (Izb. sp.); — 3) durch Graben verlieren, verbauen ( mont.), Cig.; z. dobiček, Cig.
1690. zakŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. hart, steif werden, C.; = z. se; jed se zakrpne, t. j. krpka (krepka) postane, Vod. (Izb. sp.); — prim. krpek.
1691. zalástiti, -im, vb. pf. durch theilweises Verstopfen der Öffnung mit schwächerem Strahle fließen machen: vino z., Blc.-C., Z.; voda se zalasti, M.; — prim. zalestiti.
1692. zalíti, -líjem, vb. pf. 1) begießen: rastlino z vodo z.; — 2) vergießen, zugießen; (razpoko, luknjo) s svincem z., mit Blei ausgießen; solze oči zalijo, Thränen füllen die Augen, Jan.; z. se s solzami, in Thränen zerfließen, Cig.; kri ga je zalila, er starb an einem Blutsturz, Z.; s krvjo zalit, mit Blut unterlaufen, Cig.; — verschwemmen, überströmen, überfluten, Cig., Jan.; z vodo z., unter Wasser setzen, Cig.; — zalit: verschwommen (o barvah), Cig. (T.); — zalita črka, ein verschwommener Buchstabe, Cig.; — voll gießen, auffüllen, sod z., da je poln; mošt z vinom z., vino z vodo z.; — z. se, zuquellen (durch von innen kommende Flüssigkeit sich schließen), Cig.; voll werden, verwachsen, rane, jamice se bodo zalile, Cig.; — zalit, aufgedunsen, Jan.; dick, wohlgenährt; zalit konj, vol, človek; — z. se, ertrinken, ogr.- C., Volk.; — vom darüberstehenden Wasser verderbt werden, ersaufen (vom Getreide, vom Samen), Cig.
1693. zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.
1694. zamlajíti, -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen, verschwemmen, Št.- C.; trava na bregu je po povodnji zamlajena, vzhŠt.
1695. zamòk, -móka, m. 1) der Zutritt der Feuchtigkeit, die Durchnetzung, Cig., C., Vod. (Izb. sp.); škoduje preobilni zaliv, še bolj pa stoječi zamok, Nov.; — 2) eine nasse, morastige Stelle im Boden ( z. B. auf Wiesen), die Wassergalle, Cig., Jan., C.; — = lisa v zidu od mokrote, Gor.
1696. zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.- C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].
1697. 2. zapalíti, -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen: voda je travnike zapalila, Cig., C.
1698. zapȃrica, f. 1) neka bolezen na parkljih pri goveji živini, Notr.; — 2) = soparica, C.; — jed se (v zaprti posodi) v zaparici (im Dunst) meči, Vod. (Izb. sp.).
1699. zapáriti, -pȃrim, vb. pf. 1) ausbrühen, Cig.; sod z., Cig., M.; — mleko z., da se usiri, C.; — zaparjen, schamroth, Cig.; — 2) = s prevročim kropom popariti, verbrühen, Vod. (Izb. sp.).
1700. zapásati, -pȃšem, vb. pf. mit einem Streifen versehen: brodovi nad vodo rdeče zapasani (mit einem rothen Streif bezeichnet), LjZv.

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani