Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

vod (1.501-1.600)

  1. studénčən, -čna, adj. Quell(en)-: studenčna voda; studenčno jezero, der Quellsee, Jes.
  2. studeníti, -ím, vb. impf. = izvirati, Vod. (Izb. sp.).
  3. stvárnica, f. eig. die Schöpferin: die Natur, Mur., Jan., Vod. (Pes.).
  4. subsúmpcija, f. podvod, die Subsumption, Cig. (T.).
  5. sukȃłnik, m. 1) das Spulrad der Weber, Meg., Dict., Cig. (T.), Gor.; — 2) ein Wirbel am Fenster, der Reiber, Guts.- Cig.; — 3) = vrtinec v vodi, der Wasserwirbel, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), SlN.- C.
  6. suknjáč, m. ein Mann, der einen Rock zu tragen pflegt, C., Bes.; suknjač vodi za nos naša dekleta, Jurč.
  7. sȗličati se, -am se, vb. impf. mit der Lanze kämpfen: Res 'mate vel'ko gospostvo, Pa ne junaka med sebo, Kir suličal bi se z meno, Npes.- Vod. (Pes.).
  8. súmən, -mna, adj. 1) verdächtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; sumno blago, verdächtige Ware, Levst. (Nauk); — 2) argwöhnisch, eifersüchtig, Vod. (Izb. sp.).
  9. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
  10. sumnı̑vəc, -vca, m. der Argwöhnische, der Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  11. sumnı̑vka, f. die Argwöhnische, die Eifersüchtige, C., Vod. (Izb. sp.).
  12. sumnívost, f. der Hang zum Argwohn, die Eifersucht, C., Vod. (Izb. sp.); — die Zweifelsucht, Cig. (T.).
  13. sušȃva, f. 1) — suša, die Dürre, ogr.- C.; — 2) = suha zemlja, das Festland, Vod. (Izb. sp.).
  14. svák, m. der Schwager; moj svak je moje sestre mož, BlKr., Vod. sp.
  15. svȃst, -ı̑, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.- DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu- Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
  16. 2. svẹ̀t, svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
  17. svetopę́tən, -tna, adj. scheinheilig, M.; svetopetna hinavščina, Vod. (Bab.).
  18. svínəc, -nca, m. das Blei; žgani s., die Bleiasche der Töpfer, Cig.; — (vodomerni) s., das Senkblei, Guts., V.-Cig.; — das Schießschrot; zajcu svinca zagnati v glavo; — bledi s., das Zinn, C.
  19. 3. šápa, f. = kamena obloga zgoraj ob vodnjaku, die Brunneneinfassung, Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. šapal.
  20. šapȗn, m. = voder za brusni kamen, Guts., Mur., Jan.; — prim. čapún.
  21. šȃš, m. neka trava, ki raste po mlakužah, ob vodah, in iz katere delajo tudi pastirske plašče, BlKr.; hodi v šaš! geh zum Kuckuk! BlKr.; ostri š., scharfes Riedgras (carex acuta), Tuš. (R.); — das Schilfrohr, ogr.- C.
  22. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
  23. šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.
  24. šepúr, -rja, m. = šapur, vodir, Fr.- C.
  25. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  26. šišák, m. der Helm, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Vod. (Izb. sp.); — po drugih slov. jezikih.
  27. škáfoma, adv. schaffweise: š. vodo nositi, LjZv.
  28. škrvánta, f. = škalba: vode je bilo (po nevihti) v vsaki škrvanti dosti nabrane, Zv.
  29. špȗntati, -am, vb. impf. = na špunt delati: dobro vkup špuntane dile, Vod. (Izb. sp.).
  30. štenják, m. = kotlič, s katerim se zajema voda, kalalnik ( prim. it. stagnata, zinnerner Wasserständer), Komen na Krasu, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  31. 1. štèrc, štérca, m. šterca voditi = na štarec voziti, vzhŠt.; — prim. štarec.
  32. štẹvénje, n. 1) das Zählen, Z., M., Vod. (Izb. sp.); — die Rechnung, C.; to ni v števenju, to ne pride v števenje, Polj.; — 2) die Zahl, Z., Trub., Krelj, Rog., Jsvkr.; š. izvoljenih, Kast., Skal.- Let.; tvojih grehov je brez števenja, Bas.; dvanajst števenja, zwölf an der Zahl, Vrt.; — veliko na števenje, der Zahl nach viel, Polj.
  33. štrbúnkniti, -ȗnknem, vb. pf. hineinplumpen: v vodo š.; — mit einem Worte herausplatzen, C.
  34. 1. štȓk, m. 1) der Spritztropfen, der Spritzer: š. vode, C.; — 2) ein Schlag mit der Peitsche, Cig., M.
  35. 1. štŕkati, štȓkam, vb. impf. ad štrkniti; 1) spritzen ( intr.); mleko štrka iz sesca; dež štrka, es tröpfelt, Cig., Soška dol., Bolc, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), Polj.; — 2) spritzen ( trans.), vodo štrkati v rane; — 3) schnell sich bewegen, schießen: miška štrka sem ter tja, LjZv.; — ura štrka, das Uhrpendel bewegt sich hin und her, C.; po noči lučce štrkajo, bei der Nacht schießen die Irrlichter umher, Z.; iskre štrkajo, Funken sprühen, C., Savinska dol.; luč štrka, das Licht flackert, C.; drva na ognju štrkajo (platzen), C.; — 4) schlagen, C.; bes. mit der Peitsche schlagen, M.; — š. koga s fižolom (bewerfen), Goriš.
  36. štrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patschen: po vodi, po blatu š., C., Z.; sudeln: pri jedi š., C.
  37. šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
  38. šȗškati, -am, vb. impf. rauschen: voda, veter šuška, C.
  39. švágati, -am, vb. impf. = švigati, v uganki: Šviga švaga Črez dva praga (metla), Vod. (Pes.).
  40. švígati, švı̑gam, vb. impf. 1) sich schnell hin und her bewegen, hin und her schießen, hin und her fahren: ribe švigajo po vodi, miši po hiši, bliski po nebu; — ohne bestimmte Absicht hin und her laufen (fickfacken), Cig.; — stolz einhergehen, C.; — flackern, lodern: plamen šviga; — ( pren.) pogum mu šviga iz oči, Mur.; — 2) schnell hin und her bewegen: z bičem, s šibo š., kača z jezičkom šviga, mladi ljudje z očmi po cerkvi švigajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) š. koga, jemanden mit einer Peitsche oder Ruthe schlagen, Cig., C., Dol.; — žito š. (= otepati) durch Anschlagen entkörnen, Z., vzhŠt.- C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) š. se, brunften: mačke se švigajo, Cig., Z.; — prim. nem. schwingen, Levst. (Rok.).
  41. švŕljast, adj. sich ausbreitend: glavnata in švrljasta ali neglavnata solata, Vod. (Izb. sp.).
  42. 2. tačkáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po vodi t. kakor mlad pesek, Glas.
  43. 2. táłən, -łna, adj. Grund-: tȃłni načrt, der Grundriss, Nov.; talna voda, das Grundwasser, nk.; talni led, das Grundeis, Cig. (T.), Jes.
  44. tárati, -am, vb. impf. 1) abplagen, martern, V.-Cig.; bil je preganjan, vjet, taran, Vod. (Izb. sp.); — t. se, sich abplagen, Cig.; — 2) langsam arbeiten oder gehen, C.; — 3) t. se, = goniti se (o kobili), M.; — prim. treti (?).
  45. tȃtrman, m. 1) = zgornji konec vodnjaške cevi, nav. s kakim okraskom ( n. pr. s človeško glavo), Gor.; — 2) = strašilo v prosu, Notr.; — 3) = velik mejnik, Burg. (Rok.), Ig (Dol.), Notr.- Z.; — 4) = močerad, Planina ( Št.)- Glas.; — prim. kor.-nem. tatterman, der Brunnenstock, die Vogelscheuche, C.
  46. téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče ( schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko ( werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče ( geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem ( nam. v o. l.), Podkrnci- Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc- Štrek. [Let.].
  47. 1. tę̑k, m. der Lauf; v tek se spustiti, zu laufen anfangen; tudi: na t. se spustiti, Prim.; v tek priti, ins Laufen kommen, C.; na t., im Laufe: na t. uloviti koga, Prim.; na t., schnell, eilig, C.; = v tek, Kor.- M.; — voda je deročega, lenega teka, Jes.; ceste gredo z gladkim tekom ( direct) do sela, Levst. (Močv.); — t. zvezd; — t. časa; t. pozemeljskih, posvetnih reči, der Weltlauf, nk.; t. obravnave, der Gang der Verhandlung, nk.; — t. besede, govorice, der Fluss der Rede, Cig. (T.); — t. svoj doteči, seinen Lauf vollenden, C.
  48. tekár, -rja, m. = tekač, der Läufer, Mur., C., Volk.- M.; der Courier, Vod. (Izb. sp.), Škrinj.
  49. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
  50. 2. teráč, m. = blato s cest in iz luž, tudi z blatom pomešano plavje, ki ostaja po povodnji, in je vozijo na njive (od it.: terraccia, die Erde [ zaničlj.]), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  51. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  52. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
  53. tı̑sk, m. 1) der Druck: vodni t., Cig.; — 2) der Druck (von Büchern u. dgl.), Mur., Cig., Jan., nk.
  54. tisǫ́č, num. tausend, Cig., Jan., nk.; (tisuč, Mur., Trub.); nav. indecl., Mik. (V. Gr. III. 138.); dva (dve) tisoč, tri tisoč, nk.; (tudi: tisoč, m.: prvi trije tisoči prvega zvezka, v sto tisočih izvodov, Škrab. [Cv.]; tisoč, f., več tisoči, sto tisoči goldinarjev, LjZv.); — naglaša se tudi: tı̑soč.
  55. 2. tọ̑di, adv. = otodi, soeben, gerade früher, kurz zuvor, Alas., Jan., Levst. (Sl. Spr.), Dol.; todi (izgovarjajo: tudi) sem vodo prinesla, Dobrepolje ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  56. tọ̑dinji, adj. kar je otodi bilo prineseno, storjeno itd., Svet. (Rok.); todinja voda = otodi prinesena voda, Tolm., Lašče- Erj. (Torb.).
  57. tópəł, tópla, adj. warm; topla voda.
  58. topı̑rka, f. = topir, netopir, Vod. (Pes.).
  59. toplı̑ški, adj. Thermen-, Warmbad-; topliška voda, topliški zdravnik.
  60. tǫ́rati, -am, vb. impf. 1) schwer tragen, Vod. (Izb. sp.); — schleppen, Z.; — 2) kränkeln, C., Z.
  61. torílọ, n. eine hölzerne, halbkugelförmige Schüssel oder Schale; bes. die Schüssel, in welcher der Teig zum Laib geformt wird; die Backschüssel, Cig., Gor.; — die Käseform, Štrek.; — die Schale übhpt., Mur., Cig.; srebrno t., Ravn.; leseno t., Vod. (Izb. sp.); važno t., die Wagschale, Ravn.- Valj. (Rad).
  62. továrənski, adj. Fabriks-: tovarenski proizvodi, DZ.
  63. trbósniti, -ǫ̑snem, vb. pf. plumpen, Z.; škaf vode t. v koga, Bes.; t. koga, jemandem einen derben Schlag versetzen, Gor.- M.
  64. tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
  65. tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — ( pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen ( intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
  66. trǫ́ba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; = trobentica, ki si jo vzpomladi napravijo otroci od lubja, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) die Röhre, V.-Cig., Cig. (T.); die Stiefelröhre, Rez.- C.; der Pumpenstiefel, Cig. (T.); govorna t., das Sprachrohr, DZ.; — die Schnaupe ( z. B. an einer Kanne), Cig.; — 3) vodena t., die Wasserhose (Wassertrombe), Cig. (T.), Jes.; — 4) troba platna, sukna, eine Rolle Leinwand, Tuch, Cig., C., Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. stvn. trumba, it. tromba, Mik. (Et.).
  67. 2. trǫ̑d, m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.- Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.
  68. trodovítən, -tna, adj. 1) mit Kolik behaftet, Jan.; — 2) Kolik verursachend: Voda je trodovitna, Jarn.
  69. troják, m. 1) das Dreikreuzerstück, Cig., Jan., Let.; — 2) pl. trojaki, der Dreifaltigkeitssonntag, C.; — Pfingsten, Cig., kajk.- Valj. (Rad); ("trejači" = "vinkušti", Dalm. [Reg.]); — (Noč Trojaka mlahno vlažna [o velikem travnu], Žito, vino, preja pražnja, Vod. [Pes.]).
  70. trǫ̑mpa, f. = tromba 2), die Pumpe: s trompo se voda kala, Notr.
  71. trpótəc, -tca, m. der Wegerich (plantago); vodni t., der Froschlöffel (alisma plantago), Cig.
  72. tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.- Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.- C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh- M.; die Rothbuche, Notr.- Cig.
  73. 2. tȗł, -la, m. 1) der Köcher, Mur., Cig., Mik., Dalm., Trub., Trav.- Valj. (Rad), nk.; — 2) die Röhre, Cig.; mošt pretakati skozi tule ("tulje"), Vod. (Izb. sp.); — die Dille am Leuchter, Cig.; — der Federkiel, Cig., Cig. (T.); — 3) das Öhr, ( z. B. an der Hacke u. dgl.), C.
  74. tulíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich wirbeln (o vodi), Rez.- C.
  75. 2. túliti, -im, vb. impf. 1) zusammenrollen: roža svoj cvet tuli, C.; — t. se, zusammenschrumpfen: listje se tuli, Jan., C.; — 2) t. se, sich wirbeln: voda se tuli, Rez.- C.; — 3) anschmiegen: t. k sebi otroka, prijatelja (an sich drücken), Fr.- C.; — t. se h komu, sich an jemanden schmiegen, Rez.- C.; — 4) t. se za kom, auf jemanden lauern, ihm nachstellen, nachschleichen, ogr.- C.
  76. ubíjati, -am, vb. impf. ad ubiti; 1) erschlagen, todtschlagen; — 2) zerbrechen: u. steklenice, lonce; — u. si glavo s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; — 3) u. se, sich viel abmühen, sich viel plagen, sich stark anstrengen; u. se z delom; u. se z otroki; u. se po svetu, in der Welt sich herumplagen; ubijam se po svetu, kakor voda od kamena do kamena, Zv.; — 4) ubija se mi, ich leide Einbuße, V.-Cig.
  77. ubǫ́žən, -žna, adj. 1) arm; — 2) Armen-; ubožni zavod, ubožna hiša; — Armuts-; ubožno izpričevalo.
  78. učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.- C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič ( SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.
  79. udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.- Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.- Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.
  80. ugasíti, -ím, vb. pf. auslöschen, löschen: u. luč, smotko; voda ogenj ugasi, ogr.- Valj. (Rad); — u. žejo, den Durst löschen.
  81. uglobljénje, n. die Vertiefung, Cig. (T.); u. vodnjaka, Nov.
  82. uidljìv, -ljíva, adj. kar lahko uide, C.; denar je uidljiv, Z.; flüchtig: kislec, vodenec, gnilec so uidljive reči, Vrtov. (Km. k.).
  83. úja, f. moje matere sestra je moja uja, Vod. sp., BlKr.
  84. ȗjčica, f. = uja, die Base, C., Vod. sp.
  85. ȗjčič, m. = ujčev sin, der Vetter mütterlicherseits, Habd.- Mik., Blc.-C., Vod. sp., Zora.
  86. ujčı̑čna, f. = ujčeva hči, Habd.- Mik., C., Vod. sp., Valj. (Rad).
  87. ȗjčna, f. = mojega ujca hči, Vod. sp.
  88. ȗjčnik, m. 1) = ujčič, ujčev sin, C.; — 2) = moje ujčne mož, Vod. sp.
  89. újica, f. dem. uja; = materina sestra, M., C., Vod. sp.
  90. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
  91. ulẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad uleči; 1) erliegen [ prim. uleči 1)]; — 2) gebären, M.; — 3) u. se, sich niederlegen; sich legen: prah se ulega, der Staub legt sich an; — dežela se ulega (senkt sich), Cig.; — povodenj se ulega (ist im Abnehmen begriffen); srd se ulega.
  92. ulę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, einbiegen, krümmen, M., C., Met., BlKr.; u. se, sich biegen, sich krümmen, C., Mik.; uleknjen, gekrümmt, eingebogen, Dol.; če koga udariš, se ulekne, BlKr.; u. koga, jemanden schlagen, dass er sich krümmt, Z.; dila se je uleknila (ist eingeschrumpft), Svet. (Rok.); — u. jo, abbiegen, seitwärts enteilen, C.; — 2) u. se, nachgeben, nachlassen: ulekne se vsaka vlačna ali prožna stvar, n. pr. mehka postelja, kup listja itd., Podkrnci- Erj. (Torb.); ulekne se tudi voda, reka, kadar o povodnji pade, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); uleknilo se je morje, Levst. (Zb. sp.); — glasovi so se nekoliko uleknili, a skoro zopet narastali, Erj. (Izb. sp.); — 3) anschmiegen: škornje po nogi u., C.; u. se, sich schmiegen: ulekne se robača po životu, škornja po nogi, BlKr.; — 4) u. se, erschrecken, C.
  93. uletẹ́ti se, -ím se, vb. pf. 1) beim Fliegen ermüden, Zv.; — 2) sich verlieren: voda se je uletela (= zopet kakor po navadi teče); besede njegove so se uletele brez uspeha, LjZv.; čakaj, da se beseda uleti! (= nicht so hastig!); — 3) sich beruhigen: toliko časa bode dovolj, da se uletiš, da se morda premisliš, Zv.
  94. úlica, f. 1) die Gasse, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., Mik., nk.; slepa u., die Sackgasse, Jan.; — tudi pl. ulice, Mur., Cig., nk.; — 2) nav. pl. ulice, = ozka pot, ograjena s sečjo, s plotom ali s kamenjem, koder gonijo živino na vodo ali na pašo ali ž njo vozijo iz sela ven na polje, der Hohlweg, der Viehweg, der Viehtrieb, Mur., C., Cig., M., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., Notr., Savinska dol.; ( prim. gonje).
  95. umẹ́tnost, f. die Geschicklichkeit: babiška u., Vod. (Bab.); dasiravno živali nimajo pameti, imajo vendar od stvarnika svoje umetnosti, Ravn.- Valj. (Rad); — die Verständigkeit, Mur.; — die Kunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; dosti jezikov bo njegovo umetnost razglasovalo, Škrinj.- Valj. (Rad); Davidova u. na harpo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Künstlichkeit, Cig., Jan., nk.
  96. úmnost, f. 1) die Verständigkeit, die Intelligenz; — 2) = umetnost, die Kunst, Mur.; pevska u., Vod. (Pes.).
  97. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
  98. ȗp, m. 1) die Hoffnung, die Erwartung, Mur., Cig., Jan., nk.; Moj up je šel po vodi, Preš.; — 2) der Credit: dati, vzeti na up, auf Credit geben, nehmen.
  99. upàd, -páda, m. der Fall, die Abnahme, das Sinken: u. vode, živega srebra, Cig.
  100. upádati, -pȃdam, vb. impf. ad upasti; fallen, sinken, abnehmen; voda upada; oteklina, otok upada, Cig.; — srce, srčnost mi upada; — körperlich verfallen, einfallen, abnehmen, mager werden, Cig.; lica mu upadajo, Cig.; — u. z besedo, kleinlaut werden, Cig.

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA