vod (1.201-1.300)

1201. 2. povadíti, -ím, vb. pf., Jarn., Cig., Jan., pogl. povoditi.
1202. povẹ́danje, n. die Aussage, Cig.; der Ausspruch, ogr.- Valj. (Rad); — die Erzählung, Mur.; eine ausführliche Mittheilung: p. od slovenskega jezika, Vod. (Izb. sp.).
1203. povę̑rək, -rka, m. der Stecken, C.; = sklešček, Gor.; der Prügel, KrGora; drog, na katerem se preko rame nosita dve vedrici (vode, mleka), die Tragstange, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
1204. povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.- Erj. (Torb.).
1205. povrnílọ, n. = povračilo, Jan.; požirek mrzle vode ne bo brez povrnila, Slom.
1206. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
1207. pozaję́ti, -zajámem, -zájmem, vb. pf. 1) ausschöpfen; vso vodo p. iz posode; — 2) entnehmen, schöpfen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) einnehmen: p. mesto, deželo, C.
1208. pozrȃčnica, f. voda p., das Luftwasser, Cig.
1209. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
1210. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
1211. požı̑rək, -rka, m. der Schluck; en p. vode.
1212. prȃlja, f. = perica, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Št.- M.; povodnji mož mlade ribiče pa mlade pralje lovi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
1213. pravíca, f. 1) das Recht; po pravici, mit Recht; po vsej pravici, mit vollem Recht; to ni po pravici, das ist ungerecht; (tudi: das geht nicht mit rechten Dingen zu); da po pravici rečem, um es beim rechten Namen zu nennen, richtig gesagt, eigentlich; — die Gerechtigkeit; kje je tu pravica? p. se trga, Unrecht reißt ein, Z.; pravica zahteva, die Gerechtigkeit erfordert es, pravico storiti komu, jemandem Gerechtigkeit widerfahren lassen; — die Befugnis; brez pravice, unbefugt, Cig.; pravico imam, ich habe das Recht; pravice iskati, sein Recht verfolgen, Cig.; kdo ti je dal pravico otroka tepsti? imeti kaj na pravici ( n. pr. vodo), das Recht auf etwas ( z. B. das Wafferrecht) haben, Jan.; ima vino na pravici, kolikor ga more piti, Levst. (Rok.); v mojo pravico se zaletuje, er geht mir ins Gehege, Mur.; v pravico hoditi komu, jemandem ins Gehege gehen, Jan.; dobiti pravico in veljavo, zur Rechtskraft gelangen, Levst. (Nauk); posilna p., das Zwangsrecht, DZ.; lastninska p., das Eigentumsrecht, Nov., nk.; vračilna p., das Wiedervergeltungsrecht, Cig.; volilna p., das active Wahlrecht, Cig.; oddajna p., das Veräußerungsrecht, Cig.; rešilna p., das Wiederkaufsrecht, Cig.; zastavna p., das Pfandrecht, DZ.; založna p., das Verlagsrecht, Cig.; domovinska p., das Heimatsrecht, Cig., nk.; skladiščna p., das Stapelrecht, Cig. (T.), DZ.; p. prvokupna, predkupna, das Vorkaufsrecht, DZ.; stovorna p., das Umschlagsrecht, DZ.; rodovinsko-utezna p., das Familieneinstandsrecht, DZ., i. t. d.; — pravica (= pravdanje) jẹ́ (= mnogo stane): poravnajva se, da ne bo pravica jedla, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — das Certificat, die Licenz, Cerkljansko ( Goriš.)- Štrek. (Let.);— 2) die Obrigkeit, das Gericht: pravica nam ni dala, Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.); hajdi, pojdimo k pravici (na pravico)! BlKr.; pojdem k pravici = pojdem tožit, Levst. (Rok.); pritožbo vložiti do višje pravice, k višji pravici se pritožiti na kak ukaz, Levst. (Nauk); na božji pravici, vor Gottes Richterstuhl, Levst. (Zb. sp.); — na pravici ležati, auf der Bahre liegen, Poh., vzhŠt.; na pravico položiti, SlGosp.; — 3) prȃvica, die Erzählung, Rez.- Baud.; prim. pravca.
1214. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
1215. prebróditi, -brǫ́dim, vb. pf. 1) durchwaten; — 2) über ein Wasser fahren, übersetzen: p. vodo, Cig.; = p. se, C.; — 3) durchsuchen, durchforschen, C.
1216. prečı̑vkati, -am, vb. pf. durchpiepen; cel dan p., Vod. (Pes.).
1217. 2. predẹ̑łək, -łka, m. das Umgearbeitete, die Umarbeitung: ne dajemo prevoda, ampak predelek izvirnikov, Zv.
1218. predpọ́stariš, adv. von Alters her: Po rodu ti mene Predpostariš znaš, Vod. (Pes.); — prim. postariš.
1219. predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — ( fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
1220. predrožíti, -ím, vb. pf. 1) mittelst der Fährstange (drog) in einem Fahrzeug über ein Wasser fahren, überführen, Jan., Cig.; Le na noge, vstanite! Nas prek Save predrožite! Npes.- Vod. (Pes.); — reko p., über den Fluss setzen, C.; — 2) = prebosti, C.; Le srednjo (glavo) glej mu predrožit', Npes.-K.
1221. predȗh, m. 1) der Luftzug, C.; — 2) das Luftloch, Mik.; — eine fehlerhafte Lücke oder Öffnung, V.-Cig.; — das Loch im Eise, C.; — die Kluft, C.; — der Hohlweg zwischen hohen Felsen, die Bergschlucht, Cig., Jan., Vrt.; — die Grotte, C.; — eine enge Höhle in einem Berge, das Wetterloch, das Windloch, V.-Cig.; podzemske luknje, preduhi, votline, Vod. (Izb. sp.); der Tunnel, C.; der leere Raum im Bergbau, die Zeche, V.-Cig., Idrija- Frey. (Rok.); der Schacht oder der Stollen, Jan.
1222. pregáziti, -gȃzim, vb. pf. watend über etwas hinkommen, durchwaten; vodo, sneg, blato p.; gaz p., watend einen Weg (durch Schnee) bahnen, Cig.
1223. pregradíti, -ím, vb. pf. 1) (mittelst einer Scheidewand, eines Zaunes, einer Schranke, eines Dammes u. dgl.) abtheilen; hlev s steno, polje s plotom, vodo z jezom p.; z zaseko p. kaj, durch gefällte Bäume versperren, verhauen, Cig.; pregrajen svet, coupiertes Terrain, Cig.; — 2) hemmen, hindern, C.
1224. pregrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad pregrebsti, pregreniti; 1) durchgraben, M., C.; — žito p., das Getreide durchschaufeln (um es zu lüften), Cig.; — voda se pregreba, die Fluten theilen sich, Cig.; Pred njo se je pregrebala (vodica), Za njo se je zagrebala, Npes.- Kres; — 2) umscharren, überscharren, Cig.; prst p., C.
1225. pregrízniti, -grı̑znem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).
1226. preizročíti, -ím, vb. pf. übergeben: ubožni zavodi so zdaj županom preizročeni, Levst. (Nauk); ausfolgen, nk.
1227. prejẹ̑žək, -žka, m. ( eig. die Durchdämmung) die Landenge, Vod. (Izb. sp.).
1228. 2. prekápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. 1) durchtropfen, durchsickern, Cig., Jan.; — 2) tropfend durchlöchern: voda kamen prekaplje, Z., C.; — 3) überträufeln, Jarn.; — destillieren, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; prekapana voda, DZ.
1229. prekátən, -tna, adj. Kammer-: prekȃtna voda, das Kammerwasser ( phys.), Jan. (H.).
1230. prelǫ̑mək, -mka, m. 1) der Durchbruch, Jan.; — 2) die Übertretung, Jan., Vod. (Izb. sp.).
1231. prelūdij, m. vvodna igra ( n. pr. na orglah), das Präludium.
1232. premȃg, m. = premaga, Ravn.- Valj. (Rad); Mu vselej gotov je premag, Vod. (Pes.).
1233. premẹníti, -ím, vb. pf. 1) eine Änderung vornehmen, ändern, verwandeln; p. se, sich ändern, sich verwandeln; veliko se je premenilo; vsa voda se je v kri premenila; — 2) umtauschen, wechseln; p. obleko; — verwechseln, Met.
1234. 1. premésti, -métem, vb. pf. 1) durchfegen, Cig.; vse kote p., Vod.; Rad plešem okrogle, S petama glas dajem, Premetem vse ogle, V dva cepa se majem, Vod. (Pes.); — 2) von neuem kehren: slabo pometene sobe je treba p.; — 3) überlisten, Guts.- Cig., Jan.; — 4) — premeten, durchtrieben, schlau, pfiffig, raffiniert, ( fig.).
1235. 1. premínjati, -am, vb. impf. ad premeniti, = premenjati II., Cig., Jan.; voda, ki vedno preminja svojo strugo, Levst. (Zb. sp.).
1236. premojstríti, -ím, vb. pf. meistern: p. ženske (v kuhanju), Vod. (Izb. sp.).
1237. premǫ̑ta, f. 1) die Irreführung, der Betrug, Cig., C.; — 2) = pomota, der Irrthum, Vod. (Izb. sp.).
1238. premrȃza, f. 1) die Erkältung, Jan.; — 2) prẹ́mraza je, kadar tekoča voda črez in črez zamrzne, da lehko hodijo črez njo: letos še ni bilo nič premraze, črez Dravo je premraza, črez premrazo hoditi, zapŠt.- DSv.
1239. prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren ( math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
1240. preobŕniti, -nem, vb. pf. umwenden, umkehren; vse p., alles in Unordnung bringen, jvzhŠt.; kozolec p., einen Burzelbaum schlagen, jvzhŠt.; — umwandeln: vodo v kri p., Cig., Jsvkr.; p. se na kaj, sich in etwas verwandeln, ogr.- Valj. (Rad); dan se je bil v noč preobrnil, Jsvkr.; — umstimmen, Cig. (T.); bekehren, Cig., Jan.; p. grešnike, Jap. (Prid.); p. se, sich bekehren, Jap. (Prid.); — p. se, umschlagen, umsatteln ( fig.), Cig.
1241. prepečę́nək, -nka, m. = prepečenec, Vod. (Izb. sp.).
1242. preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; ( pren.) čas je vas preplul, Zora.
1243. prepròst, -prósta, adj. einfach, schlicht; preprosto ljudstvo, gemeines Volk, Cv.; preprosto selišče, Jurč.; — einfältig, Meg., Alas., Dict., Mur., Jan.; tako preprosti in nepametni, Dalm.; Vse prehitro, ve preproste, Še opadle na tla boste, Vod. (Pes.); (prẹ́prost, Dict., Kast., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., préprost, jvzhŠt.).
1244. prepúščati, -am, vb. impf. ad prepustiti; 1) hindurchlassen; zraka ne prepuščajoč, luftdicht, Cig.; vodo p., Zora; — 2) überlassen.
1245. presápiti, -im, vb. pf. durchlüften, auslüften: sobo, hišo p., Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.).
1246. prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče- Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
1247. presı̑lež, m. der Tyrann, Vod. (Pes.).
1248. presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.- Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert ( fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče- Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. ( LjZv.).
1249. prestáł, -stála, adj. überständig, abgestanden (= nicht frisch), Cig., Jan., C.; konji ljubijo prestalo vodo, Nov.
1250. prestrẹ́zati, -am, vb. impf. ad prestreči = prestregati; auffangen; spuščajo po vodi vence, ki jih prestrezajo mladeniči, Navr. (Let.); jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali, Levst. (Močv.).
1251. prešèt, -šę́ta, m. das Spazierengehen, der Spaziergang: iti na p., voditi koga na p., BlKr.- DSv.
1252. pretapljı̑vka, f. neka privodna ptica, Žaga pri Bolcu- Erj. (Torb.).
1253. pretéči, -téčem, vb. pf. 1) durchlaufen; vso pot p.; mesto, polje p.; — pot komu p., jemandem quer in den Weg rennen: če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo, Navr. (Let.); pretekla mu je stara baba pot, LjZv.; — durchfließen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch laufen: celo uro p., Cig.; — 3) vorbeifließen, verströmen; preteklo bode še mnogo vode, da se ta reč izdela; — vergehen, verstreichen (o času); kadar leto preteče; pretekel, vergangen; pretekli čas; preteklo nedeljo, am verflossenen Sonntag; (manj pravilno: pretečen); — 4) im Laufen zuvorkommen, den Vorsprung abgewinnen: p. koga.
1254. pretǫ̑čnica, f. 1) voda pretočnica, durchziehendes Wasser, Levst. (Cest.); — 2) prẹ́točnica, na plužnem drevesu luknja, v katero se vtika klin, kajk.- Valj. (Rad).
1255. pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.
1256. pretǫ̑ka, f. das Flussbett, Gor.- Cig., Jan., Jes.; — = struga, po kateri teče voda na mlin, Bohinj ( Gor.).
1257. pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen ( intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen ( intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.
1258. pretvȃrjati, -am, vb. impf. ad pretvoriti; 1) verwandeln, Cig. (T.), Npr.- Valj. ( Glas.), nk.; v toploti se led pretvarja v vodo, Sen. (Fiz.); — obraz p. (verzerren), Greg.; — 2) p. se, sich verstellen, Cig., Jan., Cig. (T.), Podkrnci- Erj. (Torb.); — = izpakovati se, Gesichter schneiden, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.), GBrda.
1259. preudobíti, -ím, vb. pf. erobernd wegnehmen: Dežele njemu prevdobi, Vod. (Pes.).
1260. 1. prevȃjati, -am, vb. impf. ad prevesti, prevoditi; 1) hin und her führen; konja p.; — begleiten: p. koga, C.; — 2) hinüberführen, leiten ( phys.), Cig. (T.); — (menico) p., girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., hs.); — einen Ausdruck auf einen anderen zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
1261. prevǫ́zən, -zna, adj. 1) Durchfuhr-, Transito-, Cig., Jan., Cig. (T.); prevǫ̑zna trgovina, der Durchfuhrhandel, Cig. (T.); prevozno blago, die Durchfuhrware, Cig.; prevozna poslatev, die Transitosendung, DZ.; — Transport-, Fracht-, Cig., Jan.; prevozni zavod, die Transportanstalt, DZ.; prevozna ladja, das Frachtschiff, Cig.; — Durchfahrts-: prevozni kosovi, Durchfahrtsstrecken, Levst. (Cest.); prevozna cesta, die Durchfahrtsstraße, DZkr.; — 2) transportabel, Jan.
1262. prevzę̑tka, f. = prevzetnica, Vod. (Pes.).
1263. pribobnẹ́ti, -ím, vb. pf. dumpf rauschend herankommen; voda je pribobnela.
1264. príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.- Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.- Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.- Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc- Erj. (Torb.), Z.
1265. pridàv, -dáva, m. die Daraufgabe (kar kdo prida, kadar s kom drugim menja za kako stvar), Kras- Erj. (Torb.); menjal je konja na pridav, BlKr.- M.: koliko bo pridava? Jurč.; — die Zugabe, Mik.; za p. kaj dobiti, als Zugabe bekommen, V.-Cig.; v pridav dati kaj, etwas daraufgeben, Vod. (Izb. sp.); — tudi prídav, -dáva, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.
1266. pridrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) mit Ungestüm herandringen, anströmen; sovražniki so pridrli v deželo; voda je pridrla s hribov; — 2) p. se, plärrend herbeikommen, Cig.
1267. priganjáč, m. der Antreiber, Mur., Cig.; mravlja nima ne vojvoda ne priganjača, Ravn.- Valj. (Rad); ein Aufseher über die Arbeiter, Cig.
1268. prihacáti, -ȃm, vb. pf. heranwatscheln: medvedka prihaca naproti, Vod. (Izb. sp.); velik medved prihaca proti meni, Bes.
1269. prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.- M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; ( prim. it. diventare, werden).
1270. prihrúti, -hrújem, vb. pf. tosend herankommen, mit Ungestüm heranstürmen; voda, truma ljudi je prihrula, vojske so prihrule, C.
1271. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
1272. prijȃznica, f. die Holdin, Mur.; prijaznice, die Grazien, Vod. (Pes.).
1273. prikázati, -žem, vb. pf. 1) zum Vorschein bringen, Z.; — (ein Theaterstück) aufführen, h. t.- Cig. (T.); — 2) schenken, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); da nam prave pobožnosti dar prikažeš, ogr.- Valj. (Rad); darbringen, opfern, ogr.- C.; — hvaležnost p., Dankbarkeit bezeigen, dobroto p., eine Wohlthat erweisen, ogr.- C.; — 3) p. se, zum Vorschein kommen, erscheinen; iz vode se prikaže glava; rajnik se mu je prikazal; — sich darstellen, Cig. (T.).
1274. prikljúčiti, -kljȗčim, vb. pf. 1) umbiegen, Mik.; priključen, Dict.; — 2) anschließen, SlN.; — p. se, sich schmiegen, sich fügen, sich gesellen, C.; — 3) p. se, = naključiti se, sich zutragen, Cig., Vod. (Izb. sp.).
1275. 1. prikópati, -kǫ́pljem, -páti, -ȃm, vb. pf. 1) dazugraben, M.; kos sosedove njive p., Cig.; — 2) grabend gelangen; prikopali so težaki do sredi njive, Cig.; v rudniku p. do vode, Cig.; — 3) durch Graben (Hauen) erwerben, ergraben, Cig.
1276. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
1277. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
1278. prilíti, -líjem, vb. pf. dazugießen; vode (k) vinu p.; rožici p., eine Blume begießen, Npes.-Schein.
1279. primẹ́šati, -am, vb. pf. dazumischen, beimischen, beimengen; vode k vinu p.
1280. prinágniti, -nem, vb. pf. ein wenig neigen, p. se, sich ein wenig neigen: Prinagnil bodem se nad vodo, Greg.
1281. pripeljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pripeljati, Cig., Jan.; Salomonu so pripeljevali konje iz Egipta, Dalm.; — pogl. privažati, voditi, voziti.
1282. prirẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) zuschneiden; — ( fig.), jezik v bukvah lepše p., Vod. (Izb. sp.); — 2) durch Schneiden etwas kleiner machen, abstutzen; peroti, drevo p., Cig.; dolgo suknjo in velike hlače p., Cv.
1283. prisẹ́dati, -am, vb. impf. ad prisesti; 1) sich dazusetzen; — 2) = presedati, anekeln: ta jed človeku priseda, diese Speise wird einem im Halse lang, Cig.; priseda mi kaj, es ist mir etwas unangenehm, ungelegen, C.; Ga 'mam, da ti prisedal bo, Vod. (Pes.); (presedal, Vod. [Rok.]); priseda me (mi?), es ängstigt mich, Zilj.- Jarn. (Rok.); ( prim. hs. prisjedati, im Munde stecken bleiben).
1284. pristrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) erpassen, erlauern, Z.; p. koga, Šol., C.; — 2) auffangen, Jan.; le malo vode sem pristregla, jvzhŠt.; — erwischen: p. kaj obeda, Zora; na ušesa p., erlauschen, Cig.
1285. pritȃkati, -kam, -čem, I. vb. impf. ad pritočiti; dazuschenken: vode p. k vinu; — II. vb. pf. heranwälzen, Cig.; p. se, rollend herankommen, Cig.
1286. pritéči, -téčem, vb. pf. herangelaufen kommen; na pomoč p. komu, jemandem zu Hilfe kommen; — herangeflossen kommen, heranfließen; voda je pritekla po žlebu v kad.
1287. pritę́gniti, -nem, vb. pf. 1) dazuziehen, näher ziehen, Cig., Jan.; — 2) herbeikommen: strnadi so pritegnili v vas, Erj. (Izb. sp.); voda pritegne, das Wasser beginnt zuzuströmen, Z.; veter pritegne, es kommt ein Windstoß, Jan. (H.); — 3) eig. mit anziehen: sich zugesellen, um zu helfen, mitthun; tu je treba p., Cig.; — beistimmen, beipflichten: p. komu; niti enemu niti drugemu pritegniti, Jurč.; zugeben: tega ne pritegnejo radi, Levst. (Zb. sp.); — 4) ein wenig anziehen, anspannen.
1288. pritẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad priteči; hinzulaufen; pritekali so iz bližnjih mest v Jeruzalem, Trub.; p. kam, sich irgendwohin zu retten pflegen, Cig.; — zufließen, zuströmen; voda priteka po žlebu; pot licem priteka, Čb.- Valj. (Rad); — (ubožnicam) zaloga priteka iz blagovernih oporok, Levst. (Nauk).
1289. pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — ( praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče- Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
1290. pritóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) dazu einschenken; vode p. k vinu; — 2) heranrollen, p. se, rollend herankommen, Cig.; skale so se od zgoraj doli pritočile, Rut. (Zg. Tolm.); — 3) p. se, seine Zuflucht nehmen: k materi se pritočimo! Kast.; p. se (k) pomočnici, Jsvkr.
1291. pritrúditi, -trȗdim, vb. pf. p. si kaj, sich mit Mühe etwas erwerben, erringen, Cig. (T.); Deli med učence Pritrujene vence Brščena pomlad, Vod. (Pes.); mit Mühe gewinnen: p. pravde, Levst. (Zb. sp.).
1292. 1. privrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. siedend, sprudelnd, wallend hervorkommen, hervorströmen; voda je privrela izpod skale; — herbeiströmen (o ljudeh); od vseh strani so ljudje privreli.
1293. privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.- Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.- Valj. (Rad).
1294. prizadẹ̑vək, -vka, m. 1) die veranlassende Ursache, V.-Cig.; — (za to) morajo večji prizadevki biti, Vod. (Nov.); — 2) die Bemühung, die Anstrengung, Cig., Jan., C.
1295. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
1296. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
1297. prolōg, m. vvodna deklamacija, der Prolog, Cig. (T.), nk.
1298. propagānda, f. zavod za razširjanje kake ideje, die Propaganda, propagando delati, razširjati (kako idejo).
1299. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
1300. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani