vožnja (22)

1. vóžnja, f. das Fahren; po klancih je huda v.; v. po suhem, po morju.
2. vožnjáč, m. = kdor komu kaj vozi, der Fuhrmann, Nov., ZgD., Gor.
3. dovóžnja, * f. die Zufuhr, Cig., Jan.
4. izvǫ̑žnja, f. die Ausfuhr, Cig., Jan.; prepoved izvožnje, DZ.
5. kolovožnják, m. der Monat August, C.
6. navǫ̑žnja, f. die Anfuhr, Cig.
7. odvǫ̑žnja, f. die Abfahrt, Mur., Cig., Jan.; — odvožnja do meje, der Transport bis an die Grenze, DZ.
8. prevǫ̑žnja, f. 1) die Durchfuhr, der Durchzug ( v. Waren), der Transito, Cig., Jan., DZ.; p. orožja, DZ.; — die Durchfahrt, Jan.; — 2) der Transport, Cig., Jan.; — 3) die Überfahrt (über das feste Land mit einem Wagen), Cig.
9. privǫ̑žnja, f. das Zufahren, die Zufuhr, Mur., Cig., Jan.
10. skvǫ̑žnja, f. = skožnja, luknja: skvožnjo prevrtati, Erj. (Torb.).
11. vvǫ̑žnja, f. die Einfuhr, Cig., DZ.
12. kolotǫ́čən, -čna, adj. rollend: kolotočno blago, das rollende Material ( z. B. der Eisenbahn), Cig. (T.); kolotočna vožnja, die Rollfuhr, DZ.
13. navòz, -vǫ́za, m. = navožnja, Cig., M.
14. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
15. navzgọ̑rnji, adj. aufwärts gehend: navzgornja vožnja (ladje), die Bergfahrt, DZ.; — n. vrsta, die aufsteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig., C.
16. okọ̑lən, -lna, adj. herum befindlich, Mur.; umliegend, C.; okolne vasi, Cig., Jan., Cig. (T.); okolni gozdi, Levst. (Močv.); okolna zemlja, Levst. ( LjZv.); — okolna pot, der Umweg, Cig.; — okolnocepek, peritom ( min.), Cig. (T.); — Rund-: okolni razpis, das Rundschreiben, das Circulare, Cig.; okolna vožnja, die Rundreise, DZ.
17. okrájən, -jna, adj. 1) Bezirks-; okrȃjni glavar; — 2) = obkrajen, Cig.; okrajna vožnja, die Cabotage, Cig.
18. pocẹ́stən, -stna, adj. was auf der Straße ist oder geschieht: pocẹ̑stni sneg, Levst. (Nauk); pocestna vožnja, die Landfracht, Cig.
19. prekíniti, -kı̑nem, vb. pf. 1) unterbrechen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); zid p., Levst. (Cest.); besedo p., Vrt.; prekinjena vožnja, DZ.; — 2) stürzen, C.; — abbringen, aufheben, C.
20. samotę́žən, -žna, adj. von Menschenhänden gezogen: s. voz, ein Handwagen, Cig., DZ., M., Polj.; samotę̑žne sani, der Handschlitten, Vrt.; samotežna vožnja, das Handfuhrwerk, Nov.- C.; — einzählig, Jan.
21. skǫ̑žnja, f. das Loch, C., Vrt., Levst. (Rok.); — prim. skvožnja.
22. skvȃžnja, f. die Spalte, die Ritze, Jan.; ( stsl., rus.); — prim. skvožnja.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani