vnet (26)

1. vnę́tək, -tka, m. 1) die Entzündung: ustni v., das Mundschwämmchen, Bleiw.- Cig.; — 2) der Affect, Cig., C.; — die Begeisterung: začetek vnetek, Glas.
2. vnę́tən, -tna, adj. entzündlich, entzündbar, C., DZ., Vrt.
3. vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; ( fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
4. vnę̑tica, f. die Entzündung, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid., nk.
5. vnę́tje, n. die Entzündung.
6. vnetljìv, -íva, adj. entzündlich, Cig.
7. vnetljívost, f. die Entzündlichkeit, Cig.
8. vnę̑tnica, f. vnetnice, brennbare Materialien, Erj. (Min.).
9. vnetnína, f. der Zündstoff, C.
10. vnę̑tost, f. der Eifer, die Begeisterung, Cig., Jan., C., nk.; die Inbrunst, Jan.
11. podvnę́ti, -vnámem, vb. pf. = podžgati, C.
12. razvnę́ti, -vnámem, vb. pf. entflammen; — ( fig.) r. komu srce; r. se, erglühen; razvnelo se mu je oko, Jurč.; razvnelo se mu je srce, nk.; r. se, in die Hitze gerathen, sich ereifern.
13. razvnę́tje, n. die Erhitzung; — die Aufregung, der Affect, Jan. (H.).
14. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
15. čȗt, f. das Gefühl: prešinila ga je neka čudna čut, Jurč.; pobožnih čuti vnet, Greg.
16. dẹklè, * -ę́ta, n. das Mädchen; dekle je še, sie ist noch ledig, Cig.; tudi f.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 33.)); moja d., Npes.-K.; mnoga dekle se je lišpala, Ravn.; acc. tudi: dekleta: pokliči mi dekleta, Ravn.; Je za druzega dekleta Zdaj ljubezen tvoja vneta, Preš.
17. idealīst, m. kdor je za vzore vnet, der Idealist.
18. idealīzəm, -zma, m. vnetost za vzore, der Idealismus.
19. klasicīzəm, -zma, m. vnetost za klasična dela, der Classicismus, Cig. (T.).
20. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
21. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
22. podvnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podvneti; anfeuern, aufhetzen, Levst. (Zb. sp.).
23. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
24. razvnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad razvneti.
25. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
26. vrẹ̑ł, vrẹ̑la, m. 1) = vrelec, die Quelle, C.; — 2) (= vnetost, der Eifer, ogr.- Valj. [Rad]).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani