vlast (23)

1. vlȃst, -ı̑, f. = 1. last, Trub. (Post.), nk.; (izvedenke išči pod last-).
2. vlastelı̑n, m. der Gutsbesitzer, Jan.; — hs.
3. izvlȃsti, adv. besonders, vorzüglich, Cig., Jan., C.; — prim. izlasti, zlasti.
4. nàdvlȃst, -ı̑, f., Cig., pogl. nadlast.
5. nàdvlastník, m., Cig., pogl. nadlastnik.
6. navlasti, adv. hauptsächlich, Jan.
7. navlastı̑tọ, adv. besonders, eigentlich, C., kajk.
8. povlȃstica, f. das Privilegium, nk.; — hs.
9. povlástiti, -im, vb. pf. = pooblastiti, Mur.; povlaščen, patentiert, Jan.; privilegiert: cigani so povlaščeni potepi, Erj. (Torb.); — hs.
10. samovlástən, -stna, adj. eigenberechtigt, Cig., Levst. (Pril.), DZ.; ( stsl.); — eigenmächtig, selbständig, unabhängig, Cig., C.; samovlastna država, ein unabhängiger Staat, Jes.
11. samovlástnost, f. die Selbständigkeit, die Unabhängigkeit, Cig.
12. sovlȃst, -ı̑, f. = solast, das Miteigenthum, C., DZ.
13. sovlastník, m. = solastnik, der Miteigenthümer, C., nk.
14. velevlȃst, f. die Großmacht, nk.
15. velikovlástən, -tna, adj. großmächtig, Cig.
16. cẹlokúpən, -pna, adj. gesammt, Jan.; celokupna vlastina, der Gesammtbesitz, Levst. (Cest.); complet, Levst. (Pril.); — celokupen del, integrierender Bestandtheil, DZ.; — hs.
17. izlȃsti, adv. 1) besonders, nk.; (= iz vlasti, Mik.; nav. zlasti); — 2) nämlich, Dalm., Trub.
18. 1. lȃst, -ı̑, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.- Valj. (Rad); — nam. vlast.
19. nàdlȃst, -ı̑, f. das Obereigenthum, (nadvlast) Cig.
20. nalàšč, adv. eigens, mit Fleiß, mit Vorsatz, geflissentlich; to sem n. za njega naročil; n. najet človek; to je n. storil; — tudi: nȃlašč; — nam. navlašč; podstava: vlast.
21. plešíti, -ím, vb. impf. 1) fade schmecken: grozdje, ki je od suše in solnčnega opeka trpelo, pleši in je slabega pokusa, Vrtov. (Vin.); — 2) pleši me (v želodcu), ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja, Ip.- Erj. (Torb.); — pogl. pleščati in prim. plehek.
22. samolástən, -stna, adj. selbstständig, Cig. (T.); samolastna načela, Nov.; samolastna misel, die Eigenansicht, Cig.; — eigenmächtig, Cig., Zora; — prim. samovlasten.
23. ulastníniti, -ı̑nim, vb. pf. = ulastiti: Občinsko hišo vbogim si vlastninil, Preš.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani