vlada (89)

1. vláda, f. die Regierung, Cig., Jan., nk.
2. vládanəc, -nca, m. der Unterthan, Let., Nov.
3. vládanje, n. 1) das Regieren, das Leiten; — 2) das Betragen, Cig.; — 3) das Land, das Gebiet, C.; — 4) der Besitz, das Gut, C.; ( prim. ladanje).
4. vladár, -rja, m. der Herrscher, Mur., Cig., Jan., nk.
5. vladaríca, f. die Herrscherin, Cig., Jan., nk.
6. vladáriti, -ȃrim, vb. impf. Herrscher sein, herrschen, Jan., C., nk.
7. vladárjenje, n. das Herrschen, C., nk.
8. vladárski, adj. Herrscher-, Cig., Jan., nk.
9. vladȃrstvọ, n. die Regierung, die Herrschaft, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.
10. vladȃtelj, m. = vladar, C., Krelj.
11. vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič ( Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.- C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.- Valj. (Rad).
12. vladȃvəc, -vca, m. der Herrscher, der Regent, Cig., Jan., C.
13. vladavína, f. 1) die Regierungsform, Cig. (T.), Nov.; — 2) der Regierungsbezirk, das Reich, C.
14. vladȃvka, f. die Herrscherin, Cig.
15. dovládati, -am, vb. pf. aufhören zu herrschen.
16. edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
17. edinovladárski, adj. = samovladarski, Cig. (T.), Jes.
18. edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
19. grozovláda, f., Jan., C.; pogl. grozovladje.
20. ljudovláda, f. die Republik, Jan., C., M., nk.
21. medvladár, -rja, m. začasni vladar, der Zwischenregent, Jan. (H.).
22. nadvlȃda, f. die Oberherrschaft, die Hegemonie, das Supremat, Jan., C., nk.
23. nadvladȃrstvọ, n. = nadvlada, Jan. (H.).
24. nadvládati, -am, vb. pf. überwältigen, besiegen, unter seine Herrschaft bringen, Cig., nk.; n. zemljo, Levst. (Zb. sp.).
25. narodovláda, f. = ljudovlada, die Volksherrschaft, die Demokratie, Jan. (H.).
26. obvládati, -am, vb. pf. = obladati, bewältigen, überwinden, Cig., Jan., nk.
27. ovládati, -am, vb. pf. o. kaj, Herr werden einer Sache, sich ihrer bemächtigen, Cig., ogr.- C.; prim. obladati.
28. preobvládati, -am, vb. pf. = preobladati, die Oberhand bekommen: p. koga, jemanden beherrschen, Cig.
29. prevlȃda, f. 1) der Sieg, Z.; — 2) die Oberherrschaft, C., nk.
30. prevládati, -am, vb. pf. 1) durch eine bestimmte Zeit hindurch regieren: deset let p., Cig.; — 2) die Oberhand bekommen, nk.
31. privladáriti, -ȃrim, vb. pf. durch das Regieren erwerben, Cig.
32. samovláda, f. die Alleinherrschaft, die Monarchie, die Autokratie, Cig., Jan.
33. samovladár, -rja, m. der Alleinherrscher, der Monarch, der Autokrat, Cig., Jan., Jes.
34. samovladáriti, -ȃrim, vb. impf. monarchisch o. autokratisch regieren, Cig.
35. samovladárski, adj. autokratisch, monarchisch, Cig., Jan., nk.
36. samovladȃrstvọ, n. die Monarchie, die Alleinherrschaft, die Autokratie, Cig., Jan., nk.
37. sovladár, -rja, m. der Mitregent, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
38. sovladȃrstvọ, n. die Mitregentschaft, Cig., nk.
39. sovládavəc, -vca, m. = sovladar, Cig.
40. strahovláda, f. die Schreckensregierung, Jurč.
41. svẹtovláda, f. die Weltherrschaft, Jan., Cig. (T.).
42. zavlȃda, f. der Regierungsantritt, Cig. (T.).
43. zavladáriti, -ȃrim, vb. pf. durch die Regierung verlieren, Cig.
44. zavládati, -am, vb. pf. die Regierung antreten, Cig. (T.); — einreißen (von Missbräuchen, Krankheiten), Cig., nk.; — hs.
45. absolutīzəm, -zma, m. neomejeno vladarstvo, der Absolutismus.
46. birokratı̑ja, f. svojevoljno vladarstvo uradništva, die Bureaukratie, nk.; (birokracija, Cig., Jan.).
47. boljárski, adj. aristokratisch: boljarska vlada, die Aristokratie, Cig. (T.).
48. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
49. čuvárnica, f. die Wachtstube, Habd., Z.; — das Wachthaus: pod Gorjanci postavila je vlada vojarnice in čuvarnice, LjZv.
50. diadēm, m. obglavni ukras, pos. vladarski, das Diadem.
51. dināst, m. vladar, der Dynast.
52. dinastı̑ja, f. vladajoča rodovina, die Dynastie.
53. druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
54. edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
55. guvernér, -rja, m. vladarski namestnik v deželi, der Gouverneur.
56. hān, m. mongolski ali tatarski vladar, der Chan (Khan).
57. kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.
58. kozmologı̑ja, f. nauk o zakonih, ki vladajo vesvoljni svet, die Kosmologie, Cig. (T.).
59. ládanje, n. 1) der Besitz, das Landgut, C., kajk.; — 2) na ladanje iti, aufs Land gehen, BlKr., kajk.; — nam. vladanje.
60. 1. ládati, -am, vb. impf. = vladati, Mur., Dalm., vzhŠt.; oče sina ne more ladati (meistern), vzhŠt.; — besitzen, C.; — l. se, sich betragen, vzhŠt.
61. manifēst, m. slovesna izjava, slovesen razglas (vladarja, vlade i. t. d.), das Manifest.
62. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
63. monārh, m. samovladar, der Monarch.
64. monarhı̑ja, f. samovladarstvo, die Monarchie.
65. monarhı̑jski, adj. samovladarski, monarchisch.
66. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
67. nadvladováti, -ȗjem, vb. impf. ad nadvladati, nk.
68. nastòp, -stǫ́pa, m. 1) der Antritt; n. službe; n. dedine; n. vladarstva, die Thronbesteigung, Cig. (T.); — 2) das Auftreten, der Auftritt, Mur., Cig., Jan., nk.; — navadni n., die Grundstellung, Telov.; — 3) die Ueberschwemmung, C.; nastop je zablatil travo, Idrijska dol.- Erj. (Torb.); — die Flut: n. in odstop, Cig., Vod. (Izb. sp.); — 4) = nastopek, Preš.; slabi nastopi, Burg.; — tudi: nástop, Erj. (Torb.), Valj. (Rad).
69. nastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) antreten; n. pot; n. službo, vladarstvo; n. za kom, nachfolgen, Mur., Cig., Jan.; n. kraljestvo, cesarstvo za kom, Cig.; n. dedino; n. pravdo, n. kazen; n. trideseto leto, in das 30. Jahr treten, Cig.; — 2) auftreten ( n. pr. o govorniku, igravcu); — 3) eintreten, beginnen, Mur., Cig., Jan., nk.; doba je nastopila, nk.; nastopila je sila, Mur.; nastopile so okoliščine, Cig.; ( rus.); — 4) einen Misstritt thun, Cig.; — n. si žrebelj, sich einen Nagel in den Fuß eintreten, V.-Cig.; — konj si je nastopil, das Pferd hat sich mit dem Eisen eines Hinterfußes den Nerv eines Vorderfußes verletzt, es hat sich genervet, Cig.; — n. komu na noge; — 5) anlaufen, austreten; voda je nastopila.
70. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
71. odréči, -réčem, vb. pf. 1) versagen, abschlagen, verweigern; nič mu ne odreče; o. si kaj, sich Abbruch thun, Cig.; s sodbo komu kaj o., gerichtlich absprechen, Cig.; o. komu pokorščino, C., Škrb.- Valj. (Rad); — 2) widersprechen, leugnen, C.; v tem mu ni mogel odreči, Pohl. (Km.); Ko bosa bi v snegu za tabo pritekla, Besedo prvo bi zopet odrekla, Levst. (Zb. sp.); vsako odreče, er widerspricht allem, Z.; abschwören: s prisego kaj o., Cig.; — 3) antworten, erwidern, Cig., C.; v zobe odreči komu, Jap.- Valj. (Rad); Odreče mu besede te, Preš.; = o. se, erwidern: Ti se jim tako odreci, Npes.-Schein.; — 4) o. se česa, auf etwas verzichten, einer Sache entsagen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); o. se volitve, Levst. (Nauk); o. se vladarstva, službe, die Regierung, ein Amt niederlegen, Cig.; tudi: o. se čemu, Cig., Jan., nk.
72. oligarhı̑ja, f. vlada nekoličine, die Oligarchie.
73. ovladováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovladati, Let.
74. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
75. pokrovı̑teljski, adj. Protectors-, nk.; Schutz-: pokroviteljska vlada, die Schutzherrschaft, C.; — prim. pokrovitelj.
76. poprẹ́jšnji, adj. vorig, vorherig, früher; poprejšnji župan, poprejšnja vlada; poprejšnji dan, der vorausgehende Tag.
77. predáti, -dám, vb. pf. übergeben, überliefern, überantworten, Cig., Jan.; v roke komu p. vladanje celega sveta, kajk.- Valj. (Rad); — p. se, sich ergeben, die Fahne streichen, Cig., Vrt.
78. preobládati, -am, vb. pf. die Oberhand gewinnen, Mur., Jan., Cig. (T.); überwinden, besiegen, Cig., Jan., C.; ( nam. preobvladati).
79. presíla, f. allzugroße Gewalt: presila nikjer ni dobra, Lašče- Erj. (Torb.); — die Übermacht: presilo obvladati, Cig.; — dringende Noth, DZ.
80. repūblika, f. ljudovlada, die Republik.
81. samovlȃdje, n. 1) = samovladarstvo, die Monarchie, Cig.; — 2) = samozakonje, Cig. (T.).
82. samovlȃdstvọ, n. = samovladarstvo, Cig.
83. samovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.); eigensinnig, Cig., M.; trdi, samovoljni grešniki, Krelj; s. ino nepokoren, Jsvkr.; — willkürlich, Cig., Jan., nk.; samovoljno vladanje, die Willkürherrschaft, Cig.; — muthwillig, Cig., Jan., C.; — 2) = radovoljen, freiwillig, Mur.
84. 1. shòd, * shǫ́da, m. 1) der Zusammentritt, die Versammlung, der Congress; s. vladarjev; s. kmetovavcev, der Agrartag, Nov.; — das Zusammenströmen von Menschen, Cig.; bes. eine vielbesuchte kirchliche Feier; v nedeljo bo shod na Svetih Gorah, jvzhŠt.; — 2) das Gehen: s. mi ne izda, das Gehen gibt mir nichts aus, Mur.; — die Art und Weise zu gehen, SlGor.- C.; — 3) pl. shodi, der Gang (an einem Hause), Jan.; die Gallerie, C.; — das Kirchenchor, C., Št.
85. strahótən, -tna, adj. schreckhaft, graus; strahotna vlada, der Terrorismus, Cig. (T.).
86. sūltan, m. 1) mohamedanski vladar, der Sultan; — 2) pasje ime.
87. suzerēnstvọ, n. nadvladarstvo, die Souzeränität, Cig. (T.).
88. vstȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vstati; aufstehen; pred svitom v.; mrtvi vstajajo iz grobov; — voda vstaja, das Wasser steigt; — megla, dim vstaja; soparice vstajajo iz mlak; — misli vstajajo v srcu; — v. zoper koga, sich gegen jemanden erheben, revoltieren; narodi vstajajo zoper svoje vladarje.
89. zmǫ́žən, -žna, adj. imstande, vermögend, fähig, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., nk.; z. braniti, wehrfähig, z. za vladarstvo, regierungsfähig, Cig.; z. česa, einer Sache fähig, nk.; (po nem.); — wirkungsfähig, tüchtig, Cig., nk.; — ( nam. vzm-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani