vkljub (7)

1. vkljùb, adv. et praep. c. dat. zum Trotze, trotz; komu vkljub delati; vkljub vsem storjenim obljubam.
2. vkljúbən, -bna, adj. trotzig, Cig., Jan., C.
3. vkljubljìv, adj. trotzig, Cig.
4. vkljúbnost, f. der Trotz, Cig.
5. navkljùb, adv. zum Trotz, C.
6. kljùb, I. adv. zum Trotz: k. delati komu, = kljubovati, jemandem Trotz bieten, Cig.; — II. praep. c. dat. trotz; k. prepovedi; tudi: v kljub (vkljub); — prim. kljubu.
7. navzlı̑c, I. adv. ins Gesicht: n. komu kaj reči, C.; zum Possen, zum Trotz, C., Cig. (T.); ona ga je obdarila navzlic bratu, Erj. (Izb. sp.); gospodar je vedel, da bi njegov gost njemu navzlic kaj poskušal, Jurč.; — II. praep. c. dat. = vkljub, trotz, nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani