viz (60)

1. víza, f. der Hausen (accipenser huso), Guts.- Cig., Jan., Mur., Mik., Erj. (Ž.).
2. vı̑zbəc, -zbəca, m. die Zippammer, der Kripper (emberiza cia), Cig., Frey. (F.).
3. vízena, f., Frey. (F.), pogl. viza.
4. vizína, f. = vizovina, Dict., Hip. (Orb.).
5. vizīta, f. obisk, poset, die Visite.
6. vizītən, -tna, adj. Visiten-.
7. vizītnica, f. die Visitkarte, nk.
8. vı̑zji, adj. Hausen-, Cig., Jan.; v. mehur, die Hausenblase, Cig., Jan.; ( prim. ribji klej).
9. vīzmut, m. = bizmut, der Wismut.
10. vízovina, f. das Hausenfleisch, Mur., Jan.
11. divízija, f. vojni oddelek, die Division, eine Heeresabtheilung, Cig.
12. divizijonár, -rja, m. der Divisionär, Jan.
13. divīzor, -rja, m. der Divisor ( math.), Cig., Cel. (Ar.); — prim. delitelj.
14. glavízən, -zna, m. die Kugeldistel (echinops), Hal.- C.; tudi: = bulnik 2), der Stechapfel (datura stramonium), C.
15. improvizácija, f. duševen izdelek, pos. govor brez pripravljanja, die Improvisation.
16. improvizātor, -rja, m. govornik, ki se ne pripravlja za svoje govore, der Improvisator.
17. inkvizícija, f. sodniška preiskava, sredovečno versko sodišče, die Inquisition, Cig. (T.).
18. izzvízdati, -am, vb. pf. = izžvižgati, Cig.
19. podvı̑z, m. die Emsigkeit, der Fleiß, Cig.; die Eile, Z.
20. podvı̑za, f. = podviz, Cig.
21. podvízanje, n. die Beschleunigung, Cig.; — die Beeilung, Mur.; potreba je hitenja ali podvizanja, Boh.; — der Fleiß, Cig.
22. podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
23. podvízən, -zna, adj. emsig, fleißig, Cig., C.
24. podvíznost, f. die Emsigkeit, die Hast, Cig.
25. podvizováti, -ȗjem, vb. impf. = podvizati, Jan.
26. pozitivīzəm, -zma, m. nauk, kateri le temu daje veljavo, kar je pozitivno, der Positivismus, Lampe (V.).
27. provízija, f. opravnina, die Provision, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
28. provīzor, -rja, m. upravitelj, upravnik, der Provisor, bes. der Pfarrprovisor.
29. provizōrən, -rna, adj. začasen, provisorisch, nk.
30. svı̑z, m. = svizec, C.
31. svízati, -am, vb. impf. = žvižgati, Dol.
32. svı̑zəc, -zca, m. das Alpen-Murmelthier (arctomys marmotta), Jan., Erj. (Ž.).
33. svízniti, svı̑znem, vb. pf. = zažvižgati, Dol.
34. zvı̑zd, m. = žvižg, der Pfiff, Mur., Cig., DZ.
35. zvizdȃłnica, f. die Dampfpfeife, DZ.
36. zvízdati, -am, vb. impf. = žvižgati, pfeifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — zischen: kače zvizdajo, V.-Cig.
37. zvízgati, -am, vb. impf. = žvižgati, C., Mik.
38. žvı̑zd, m. = žvižg, C.
39. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
40. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
41. àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! ( iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.- C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče- Levst. (Rok.).
42. bízen, m., V.-Cig., pogl. viza, beluga.
43. novák, * m. der Neuling, Habd.- Mik., Mur., Cig., vzhŠt.; n. v veri, novake učiti, Jap. (Sv. p.); — der Recrut, Mur., Cig., nk.; — der Noviz, Jan. (H.).
44. novákinja, f. die Anfängerin, Cig.; die Lehrjüngerin, C.; die Novize, ZgD., kajk.- Valj. (Rad).
45. novȃštvọ, n. das Noviziat, Jan. (H.).
46. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
47. 2. novīca, f. 1) die Novize, Jan. (H.); — 2) die Braut, Cig., Štrek.; (iz furl.).
48. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
49. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
50. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
51. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
52. novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
53. obiskáłən, -łna, adj. Besuchs-: obiskȃłni listič = vizitnica, die Visitkarte, Cig.
54. obiskȃłnica, f. = vizitnica, die Visitkarte, Cig., C.
55. plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.- Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.
56. poveljnı̑štvọ, n. die Befehlshabersstelle, die Commandostelle, DZ.; die Anführung, Jan.; glavno (vojaško) p., das General-(Militär-)Commando, DZ.; divizijsko p., das Divisionstruppencommando, DZ.
57. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
58. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
59. zdráviti, zdrȃvim, vb. impf. heilen, curieren; ärztlich behandeln; kdo te zdravi? z. koga z domačimi zdravili; z. se, eine Cur gebrauchen: s kopanjem se z., eine Badecur gebrauchen; sam se zdravi, er curiert sich selbst; prišel se je zdravit v hribe.
60. zvı̑žd, m. = zvizd, žvižg, Mur.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani