vir (313)

1. 1. vı̑r, m. 1) die Quelle; ( pren.) vir vseh nadlog; — 2) der Wasserwirbel, Guts., Jarn., C., Mik.; ( prim. virij).
2. 2. vı̑r, m. die große Ohreule, der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.), Levst. (Nauk); — prim. češ. vyr (istega pomena).
3. viránjək, -njka, m. der Wasserwirbel, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Cig., Jan., C.
4. vı̑rant, m. die Mauerraute (asplenium ruta muraria), Z.
5. viranta, f. der Erdrauch (fumaria officinalis), Josch.
6. vı̑rčək, -čka, m. dem. vir(ek); das Quellchen.
7. vı̑rəh, -rha, m. = veruh 2), (virh) Cig., Jan., M., Tuš. (R.), Dol.
8. vírən, -rna, m. = virij, Z.
9. virẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) ragen, C.; — 2) mit unverwandten Augen ansehen: v. v koga, C.
10. vı̑rh, m., pogl. vireh.
11. virı̑j, m. = verij, tolmun: pojdi v Siloeski virij ("viry")! Trub.
12. víriti, -im, vb. impf. = vireti 2), Cig., Jan.
13. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje- Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
14. vı̑rje, n. das Quellengebiet, die Quellengegend, Cig., Jan., M., C.
15. vı̑rnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
16. virostováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, Mik.; — iz madž., Mik. (Et.).
17. virovı̑t, adj. quellenreich, Jan.
18. vı̑rščina, f. das Quellenwasser, vzhŠt.
19. virtuālən, -lna, adj. der Kraft nach, virtuell, Cig. (T.).
20. virtuōz, m. izvrstnik (v glasbi), der Virtuos.
21. virtuōzən, -zna, adj. virtuos.
22. virtuōznost, f. die Virtuosität.
23. víruh, m. = veruh 2), LjZv.
24. brevír, -rja, m. duhovniški molitvenik, das Brevier; b. moliti.
25. cviráča, f. die Röstpfanne, C.
26. cvírati, * -ı̑ram, vb. impf. prägeln, rösten, Jarn.
27. cvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.; — hrastov c., die Knopper, C.
28. cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.
29. cviriti, -im, vb. impf. = cvirati, Mik. (Et.).
30. cvı̑rnat, adj. aus Zwirn, zwirnen.
31. decemvīr, m. der Decemvir.
32. glasovı̑r, m., Cig., Jan., nk., pogl. klavir.
33. gvir, m. = bubuj, Z., Frey. (F.); pogl. 2. vir.
34. hudovı̑rje, n. der Ort, wo das Wasser durchschlägt, = sačišče, Cig.
35. ivír, m. = iver.
36. izcvı̑rati, -cvı̑ram, vb. impf. ad izcvreti, Cig.
37. izcvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.
38. izpodvı̑rati, -am, vb. impf. ad izpodvreti; hinderlich sein, hindern: i. nogo, Telov.; i. odpravo kake stvari, Levst. (Pril.).
39. izvı̑r, m. die Quelle; pren. der Ursprung, der Grund; die Herkunft, die Provenienz (einer Ware), Cig. (T.), DZ.; — zgodovinski izvir, die Geschichtsquelle, Cig. (T.).
40. izviračina, f. die Quelle, C.
41. izviralíšče, n. der Ursprungsort, die Quelle, Guts., Mur., C., ogr.- C.; — der Quellgrund, Cig.
42. izvirálọ, n. die Quelle, Ben.- Mik.
43. izvı̑ranje, n. das Hervorquellen; — die Abstammung, Cig.
44. izvirȃnjək, -njka, m. die Quelle, Guts., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
45. izvı̑rati, -am, vb. impf. ad izvreti; hervorquellen, entspringen; Sava izvira pod Triglavom; — herkommen, abstammen, Mur., Cig.; i. iz česa, herrühren, seinen Grund in etwas haben; iz tega izvira, die Folge davon ist, Jan., nk.; iz uma izvirajoč, a priori, iz izkušnje izvirajoč, a posteriori ( phil.), Cig. (T.).
46. izvı̑rati se, -am se, vb. impf. sich hin und her drehen, sich krümmen: otrok se izvira, dreht und wendet sich unruhig hin und her, Erj. (Torb. = Let. 1880. 203.); komedijanti se izvirajo na konjih in po vrveh, LjZv.; v stare čase so se znali gospoda preizvrstno kratkočasiti, izvirati in ščepiriti, LjZv.; tudi: sich unanständig recken, Cig., Jan., Gor.
47. izvı̑rčək, -čka, m. dem. izvirek; das Quellchen.
48. izvı̑rčina, f. 1) das Quellenwasser, C.; — 2) der Ort der Quelle, C.
49. izvı̑rčnica, f. das Quellenwasser, C.
50. izvı̑rək, -rka, m. die Quelle; pren. i. milosti, der Gnadenquell, Cig.; der Ursprung, die Ursache, Mur., Cig., Jan., C., nk.
51. izvírən, -rna, adj. ursprünglich, Mur., Cig., Jan.; izvirna moč, die Grundkraft, Cig.; izvirni greh, die Erbsünde (v cerkvenem jeziku); izvirno število, die Primzahl, Cig.; — originell, Original-, Cig., Jan., nk.; izvirno pisanje, izvirna podoba, izvirno delo, das Original, Cig., nk.
52. izviríšče, n. der Ursprungsort, DZ., Jes.
53. izvı̑rnica, f. die Quelle (eine Schrift), Raič ( Let.); — das Original, Zora.
54. izvı̑rnik, m. die Quelle ( fig.), C.; — das Original, Cig. (T.), C., nk.
55. izvírnost, f. die Ursprünglichkeit, die Originalität, Cig., Jan., nk.
56. izvirǫ́vščina, f. das Quellwasser, C.; tam, kjer je lintver, je največ izvirovščine, Npr.- Kres.
57. klavīr, m. glasbeno orodje, das Clavier.
58. klavīrar, -rja, m. der Claviermacher, Cig.
59. klavīrnik, m. der Clavierspieler, Cig.
60. klavīrski, adj. Clavier-, Cig.
61. mocvír, -rja, m. = mocver, C., Z., Lašče- Erj. (Torb.).
62. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
63. mocvı̑rje, n. coll. = močvirje, Mur.
64. močvír, -rja, m. der Sumpf, der Morast.
65. močvírast, adj. sumpficht; — sumpfig, Kras- M.
66. močvírəc, -rca, m. der Sumpfbewohner, Nov.
67. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
68. močvı̑rje, n. coll. der Morast, das Moorland.
69. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
70. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
71. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
72. močvírnost, f. die Sumpfigkeit.
73. močvírski, adj. Morast-, Moor-.
74. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
75. neovı̑ran, adj. ungehindert.
76. neovı̑roma, adv. ungehindert, C.
77. obvı̑rje, n. das Quellengebiet, Cig. (T.).
78. ocvı̑rati, -am, vb. impf. ad ocvreti; im Fett backen; Dal bi vsega, kar se v loncu kuha, Kar se peče in ocvira, Levst. (Zb. sp.); — (den Speck) zerlassen, Mur., Danj.- Mik.
79. ocvı̑rčək, -čka, m. dem. ocvirek.
80. ocvı̑rək, -rka, m. die Speckgriebe.
81. ocvı̑rkov, adj. Speckgrieben-: ocvirkova potica, Dol.; o. dan, (šaljivo) der Fleischtag ( opp. Fasttag), Z.
82. ocvı̑rkovica, f. = ocvirkova potica, Idrija, Gor.
83. odvı̑rati, -am, vb. impf. ad odvreti; 1) odvirati, kar je zavrto; die Sperre lösen: o. kolo pri vozu; — 2) o. kaj, einer Sache entgegentreten, ihr die Zustimmung versagen, Cig.; o. nove črteže, Levst. (Močv.); o. pijanstvo, gegen die Trunkenheit wirken, Levst. (Nauk).
84. okvı̑r, m. der Rahmen, die Einfassung, Cig., Jan., nk.; v o. dejati, einrahmen, Jan.; merilni o., der Messrahmen, DZ.; — prim. hs. okvir, der Fensterrahmen.
85. okvı̑rar, -rja, m. der Rahmenmacher, Cig.
86. okvíriti, -ı̑rim, vb. pf. berahmen, Cig. (T.); — hs.
87. okvírjati, -am, vb. impf. ad okviriti; berahmen, Zora.
88. omočvíriti, -ı̑rim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.
89. opovı̑ra, f. das Hindernis, der Anstand, Jan., C., nk.
90. opoviráłən, -łna, adj. hindernd, hinderlich, C.
91. opovı̑ranje, n. die Hemmung, Cig.
92. opovı̑rati, -am, vb. impf. ad opovreti; hemmen, hindern, Cig., Jan., nk.
93. opovı̑rək, -rka, m. die Hemmung, das Hemmnis, Cig., Jan.
94. 1. ovı̑r, m. die Vereitelung, Cig.
95. 2. ovír, -rja, m., ogr.- C., pogl. iver.
96. ovı̑ra, f. die Verhinderung, Cig., Jan.; — das Hindernis, Cig., Jan., nk.; brez ovire, ungehindert, nk.; o. nihanju, das Schwingungshindernis, Cig. (T.).
97. oviráłən, -łna, adj. hindernd, hemmend, Jan.
98. ovı̑ranje, n. das Verhindern, die Hinderung, die Hemmung, Cig., nk.
99. ovı̑rati, -am, vb. impf. ad ovreti; hindern, hinderlich sein, hemmen, Cig., Jan.
100. ovirȃvəc, -vca, m. der Hinderer, Cig., C.

1 101 201 301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani