vinograd (106)

1. vinǫ́grad, m. der Weingarten.
2. vinǫ́gradar, -rja, m. der Weingärtner, Cig., C.; zapriseženi vinogradarji, Rec.
3. vinǫ́gradarski, adj. Weinbau-, nk.
4. vinǫ́gradarstvọ, n. der Weinbau, Cig. (T.), nk.
5. vinǫ́gradən, -dna, adj. Weingarten-.
6. vinǫ́gradina, f. die Weingartenpflanzung, Jurč.
7. vinǫ́gradnica, f. die Winzerin, Cig., Jan., C.
8. vinǫ́gradnik, m. der Weingärtner, der Winzer, Mur., Cig., Jan., Ravn.; — der Weingartenbesitzer, nk.
9. vinǫ́gradovka, f. die Weinbirne, Jan. (H.).
10. vinǫ́gradski, adj. Weingarten-: v. zakon, die Weingartenordnung, Levst. (Nauk).
11. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
12. vinǫ́gradščina, f. die Weingartenfechsung, C., DZ.
13. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
14. bíti, bı̑jem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.
15. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
16. dokópati, -kopȃm, -kǫ́pljem, vb. pf. 1) grabend gelangen, Mur.; zdaj dokoplje do neke kamenene žile, Erj. (Izb. sp.); mit dem Hauen (im Weingarten) gelangen: dokopali smo danes do srede vinograda; — 2) mit dem Graben, dem Hauen fertig werden: dokopali smo; — 3) dazugraben; — 4) d. se do česa, nk.; d. se česa, etwas erlangen, erzielen, Jan.; d. se visoke službe, Vrt.; d. se miru in pokoja, Let.
17. gájiti, gȃjim, vb. impf. 1) wachsen lassen, hegen, pflegen, aufziehen, Mur., Cig., Jan.; g. gozd, Mur., Cig., vzhŠt.; travo, drevje si g., ogr.- C.; za finkošti si pašo gajijo, Ščav.- Pjk. (Črt.); vinograd g., C.; — g. si živino = za pleme rediti, Fr.- C.; — 2) heilen, Mur., Cig., Jan.; dal se je Judom g., Met.; — tudi: gajíti, -ím.
18. gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras- C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.- C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
19. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
20. halǫ́za, f. das Gestrüpp, C.; dichtes Unkraut: taka haloza je že v vinogradu, da bo treba kmalu podplevati, jvzhŠt.
21. hǫ̑sta, f. 1) das Dickicht, Mur., Cig., Jan.; taka hosta je že v našem vinogradu! treba bode podžinjati, jvzhŠt.; — das Gehölz, der Wald; drevje v hosti, Krelj; v hosto po drva iti, jvzhŠt.; — 2) das Reisholz, Mur., Cig., Jan.; hoste nabrati za podkurjavo, Zv.; — 3) mešanica iz raznih jedi ( n. pr. zelje in fižol), Idrija- Cig., C., Erj. (Torb.); idrijska h., Svet. (Rok.).
22. 1. izkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.
23. kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci- Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.
24. kolíčiti, -ı̑čim, vb. impf. pfählen: vinograd k., Cig., Jan.
25. kóliti, kǫ́lim, vb. impf. pfählen, Pfähle stecken, Cig.; okopali smo že, zdaj kolimo, jetzt sind wir mit dem Bestecken (des Weingartens) beschäftigt, jvzhŠt.; k. kaj, bepfählen, Mur., Cig., Jan.; k. vinograd, jez, Cig.; — tudi: kolíti, Št.
26. kopáč, m. 1) delavec, ki kopa, n. pr. v vinogradu, der Gräber, der Hauer; — 2) der Schürhaken, Cig., C., Kras- Erj. (Torb.); — 3) = der zweizackige Misthaken, Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad).
27. 1. kópati, kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
28. krȃmpar, -rja, m. kdor s krampom koplje ( n. pr. po vinogradu), C.
29. 1. krampáti, -ȃm, vb. impf. krallen, kratzen, Mur., C., Dol.; s krampom krampati po vinogradu, C.; — krämpeln, Nov.
30. léžati, -ím, vb. impf. liegen; na trdem l., ein hartes Lager haben; bolan l., krank darnieder liegen; leži, er muss das Bett hüten; pustoto leži vinograd (liegt öde), LjZv.; Leži, leži ravno polje, Npes.; ležeče blago, liegendes, immobiles Gut, Dict., Cig., Jan.; ležeče pismo, die Cursivschrift, Cig., Jan., Cig. (T.); — na čem l., auf etwas beruhen, an etwas gelegen sein (po nem.), Cig.; na tem vse leži, daran ist alles gelegen, Z.; zdaj je na vas ležeče, jetzt hängt es von euch ab, jvzhŠt.; na tem je veliko ležeče, es liegt viel daran, Cig.
31. 1. líka, f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.- C.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
32. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
33. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
34. nakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. mit Pfählen (Stecken) versehen, um daran zu befestigen, pfählen, bestecken; n. trte, fižol, grah; nakoljen vinograd, ein fertig gepfählter Weingarten.
35. nakòp, * -kǫ́pa, m. die aufgeworfene Erde, der Aufwurf, Cig.; — die Schanze, Vrt.; — nákop, der Grund und Boden am Nordrand eines Weingartens, von welchem Erde auf die Reben abgegraben wird: svoj n. imeti, iz zemlje drugega posestnika nakop jemati za svoj vinograd, Št.
36. nanósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge durch wiederholtes Tragen hinschaffen, zusammentragen; veliko jedi n. na mizo; gnoja n. v vinograd; vode v čeber n.; — anschwemmen; nalivi so nanosili peska na travnik; — 2) n. se, des Tragens satt werden.
37. nǫ́grad, m., nam. vinograd.
38. obdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. bearbeiten; o. polje, vinograd; obdelana zemlja, cultiviertes Land; kamen o., den Stein behauen, Cig.; hlod o., den Holzblock abzimmern, Z.; — verarbeiten, Cig., Jan.; bes. in der Stampfmühle fertigstampfen, Gor.; — übel zurichten, Cig.; (mit Worten) verarbeiten, ausmachen, Cig., Gor.
39. obròb, -rǫ́ba, m. der Saum, die Einfassung (eines Kleides), die Verbrämung, V.-Cig., DZ.; — cestni o., der Straßenrand, Svet. (Rok.); — grivica med dvema njivama ali vinogradoma, Dol.
40. obȓša, f. 1) die Baumkrone, Cig., Jan.; — 2) pl. obrše, = brajde ob gorenjem kraju vinograda, Rogatec- C.; — prim. obrh.
41. odplákniti, -plȃknem, vb. pf. wegspülen, wegschwemmen, Cig.; poplava je odplaknila s skalnih rebri cele vinograde, LjZv.
42. okóliti, -kǫ́lim, vb. pf. bepfählen, bestecken, Cig.; o. vinograd, jvzhŠt.
43. okorenẹ́ti, -ím, vb. pf. Wurzel fassen, C.; pustil si vinograd okoreneti, Trub. (Psal.).
44. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
45. opáberkovati, -ujem, vb. pf. o. vse vinograde, in allen Weingärten die Nachlese abhalten, (opap-) jvzhŠt.
46. ostríti, -ím, vb. impf. schärfen; o. nože; o. podkove, Levst. (Podk.); — spitzen: o. kolje za vinograd, C., jvzhŠt.; — o. se, spitzig werden: trn se iz mladega ostri, = was eine Nessel werden will, brennt bald, Cig.; — o. um, den Verstand schärfen, Cig.
47. otŕgati, -tȓgam, vb. pf. bepflücken; — o. vinograd, ablesen, Cig.
48. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
49. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
50. pẹtelı̑nəc, -nca, m. 1) ein kleiner Hahn, Habd.- Mik.; — božji p., der Wiedehopf, Hip. (Orb.); — 2) der Fasshahn, C.; — 3) der Gewehrhahn, M., Valj. (Rad); — 4) pl. petelinci, neka goba, Notr.; — 5) divji p., eine Art glatter, holziger Ginster, Blc.-C.; — 6) španski petelinci, spanischer Ginster, das Pfriemengras (spartum), C.; "s to travo se trtje veže v vinogradu", Dict.
51. petljíka, f. = 2. petlja, der Stengel, Mur.; = paberek v vinogradu, C.; petljike pobirati = paberkovati, Št.- Z.; — der Blattstiel, Jan.
52. petljíkati, -am, vb. impf. = petljike pobirati, v vinogradu paberkovati, C.; — = počasno kaj vkup spravljati, C.
53. pisár, -rja, m. 1) der Schreiber, der Kanzleischreiber; zakotni p., der Winkelschreiber, Jan.; — der Schriftgelehrte, Jsvkr.; — = pisatelj, der Schriftsteller, Vod. (Izb. sp.), Preš.; — 2) der Secretär oder Schlangenadler (serpentarius secretarius) Erj. (Ž.); — der Fichtenborkenkäfer oder Buchdrucker (bostrichus typographus), Jan., Erj. (Ž.); — vinogradski p., der Weinstockfallkäfer (eumolpus vitis), Jan. (H.).
54. 2. plẹ́hast, adj. 1) kahle Stellen habend: vinograd je plehast, C.; — 2) mit Flecken (von Sommersprossen oder Blattern) behaftet, C.
55. plẹ́ti, plẹ́vem, ( tudi: plẹ́jem), vb. impf. 1) jäten, ausjäten; kokolj iz žita p., Cig.; durchjäten, bejäten; žito p.; p. vinograd, vrt, setvo, Habd.; — 2) p. jo, laufen, eilen, Bes.; — to sta jo plela! UčT.; — 3) ausplündern, ausziehen: otroci ga plejejo, žena ga pleje, C.
56. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
57. podkȃšavica, f. ženska, katera v vinogradu travo podkaša ali podžinja, C.
58. podmúliti, -im, vb. pf. 1) unten abstreifen: listje p., C.; — unterjäten: vinograd p., Dol.- Z.; — 2) p. se, finster zu Boden zu schauen anfangen, Dol.- Mik.; podmuljen, tückisch, C.
59. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
60. pognojíti, -ím, vb. pf. düngen; njivo, travnik, vinograd p.
61. pokóliti, -kǫ́lim, vb. pf. 1) allmählich bepfählen, Z.; vse vinograde smo pokolili, jvzhŠt.; — 2) beim Bepfählen verbrauchen, Z.
62. pomúliti, -im, vb. pf. abfressen, abweiden (o prežvekovavcih), Cig.; vso travo p.; — mit den Händen abpflücken, abraufen, abjäten, Cig., Jan., C.; vinograde p., Dol.- Z.; — = potrgati: vse lase iz glave p., LjZv.; grozdje p., LjZv.
63. posẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) nacheinander sich setzen; ko so bili vsi za mizo posedli, začel je gospodar moliti; gospodi ne pride na misel posesti v voz, Zv.; — 2) p. se, sich senken: zemlja se je posedla, Z.; sneg se je posedel, der Schnee ist niederer geworden, SlN.; — posede se ilovična krogla, ko jo posadiš mehko na lončarsko vreteno (plattet sich ab), Vest.; — 3) durch Sitzen einnehmen, besetzen: posedenih je bilo šest voz, Jurč.; — p. kaj, in Besitz nehmen, Besitz ergreifen von etwas, Cig., nk.; deželo p., Trub., Dalm.; vstani in posedi vinograd, Dalm.; večno življenje p., Krelj.
64. postȃt, f. 1) die Reihe der Arbeiter auf dem Felde o. im Weingarten, Rib.- Mik., C.; — 2) der Theil des Feldes oder Weingartens, der von einer Reihe Arbeiter in einem Gange durchgemacht wird, der Jahn, Mur., Cig., Jan.; ženjice žanjejo široko postat, Konjice ( Št.); že so tri postati izkopali, BlKr.; — deset postati vinograda, Dalm.; vinograd za dve ali tri postati, C., BlKr.; ena p. koruze (= kolikor je je n. pr. med dvema vrstama fižola), Dol.; — ein Strich Waldes (einem Besitzer gehörig), C.; — 3) die Strohreihe des Dachdeckers, C.; — 4) die Columne: vsaka stran (v knjigi) je razdeljena na dve postati, LjZv.; tudi: póstat, BlKr., Št.
65. prákolje, n. coll. abgenützte Stöcke ( z. B. Weingartenstecken): p. pobirati po vinogradu, jvzhŠt.
66. 2. prášiti, -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
67. 1. prekȃpanje, n. das Umgraben, Mur.; p. vrta, vinograda, jvzhŠt.
68. prekóliti, -kǫ́lim, vb. pf. 1) durch einen Raum hin eine Reihe von Stecken o. Pfählen führen, auspfählen, Cig.; — 2) von neuem (anders) pfählen: vinograd p.; (prekolíti) jvzhŠt.
69. 1. prekópati, -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.- Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.
70. prikupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prikupiti; hinzukaufen: k svoji kmetiji še druge njive in vinograde p., LjZv.
71. prisójən, -jna, adj. sonnenseitig, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; prisojna rebra so vsa prikrita z vinogradi, Zv.; prisojni Gorjanci, LjZv.
72. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
73. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
74. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
75. razsadíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderpflanzen, Jan. (H.); — 2) entstielen: r. sekiro, Cig., Dol.; r. se, vom Stiele gehen: vile so se razsadile, Jan. (H.); — 3) zerstören: vinograde r., Levst. (Nauk); — 4) aufbringen, erzürnen, Cig., C.; — r. se, ergrimmen, C.
76. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
77. sẹ́va, f. 1) das Säen, C.; ajdova s., Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) besäetes Feld, die Saat: kjer je bil vinograd, je zdaj sama seva, jvzhŠt.; po sevi pasti, jvzhŠt.
78. smǫ̑d, m. 1) die Ansengung; diši po smodu, es hat einen Brandgeruch, Cig.; — 2) die Senge (an Gewächsen), Mur., Jan., Mik., Nov., Št.; smod je po vinogradih veliko škode napravil, Št.; — = rja, snet, der Rost am Getreide, Cig., Jan., Kr.; — 3) = prismojen človek, Tolm.
79. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
80. šmargę̑tica, f. neka trava po vinogradih, C.; neko jabolko, C.; neka zgodnja hruška, C.
81. tretjáčiti, -ȃčim, vb. impf. = tretjo kop v vinogradu opravljati, Fr., Hal.- C.
82. tretjȃčnja, f. tretja kop v vinogradu, C.
83. tretjíniti, -ı̑nim, vb. impf. 1) pasti tretjino krav, pomagač biti čredniku, Burg. (Rok.), Kres, Gor.; — 2) tretjo kop v vinogradu opravljati, vzhŠt.- C.
84. tȓsək, -ska, m. dem. trs, Št.; Vinogradnik trsek okapa, Danj. (Posv. p.).
85. ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
86. ušíca, f. dem. uš; das Läuschen, C., Lašče- Erj. (Torb.); — šipkova u., die Rosenblattlaus (aphis rosae), Erj. (Ž.); vinogradska u., = trtna uš, Erj. (Ž.).
87. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
88. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
89. 2. vı̑nək, -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek ( t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).
90. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
91. vzglȃvje, n. = zglavje, der Kopftheil des Bettes; prenizko, previsoko vzglavje, nk.; — v. in vznožje vinograda, der oberste und der unterste Rand des Weingartens, C.; — der Säulenkopf, Jan. (H.).
92. vznọ̑žje, n. der Fußtheil des Bettes, nk.; — der Fuß des Berges, nk.; — v. pri vinogradu, der unterste Rand des Weingartens, der Unterschlag, Št.- C.
93. zagrọ̑bati, -am, vb. pf. absenken (vergruben): z. vinograd, Z.
94. zakóliti, -kǫ́lim, vb. pf. durch Pfähle verschließen, zupfählen, Cig.; — vinograd z., den Weingarten vollständig pfählen, vzhŠt.
95. zalízati, -žem, vb. pf. 1) durch Lecken heil machen, verlecken: pes si bo rano zalizal, tudi: pes se bo zalizal, BlKr.- M.; — glatt lecken; zalizan, glatt: zalizan polž, LjZv.; — zalizan denar, eine abgewetzte Münze, C., Z.; zalizan vinograd, ein unbehauen gelassener Weingarten, Vrtov. (Vin.); — 2) durch Lecken, Naschen verthun, vernaschen, Cig.
96. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
97. zamladíti, -ím, vb. pf. verjüngen, Z.; vinograd z., Z.; z. se, sich verjüngen, Z.; — z. se, sich vernarben, Mur.
98. zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — ( fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
99. zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
100. zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani