vinar (48)

1. 1. vinár, -rja, m. der Weinbauer, LjZv.; tudi: der Weinhändler, C.
2. 2. vı̑nar, -rja, m. der Wienerpfennig, Mik.; brez vinarja ni goldinarja, Npreg.- Jan. (Slovn.); der Heller, das Scherflein; do zadnjega vinarja poplačati; — iz nem. Wiener(geld), Mik.
3. 1. vinárski, adj. Weinbau-, Weinhandel-, nk.; vinarska šola, zadruga, vinarsko društvo, nk.
4. 2. vı̑narski, adj. Pfennig-, Heller-; — vinarsko zelje, das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Cig., C.
5. vinȃrstvọ, n. = vinstvo, der Weinbau, die Weincultur, nk.; der Weinhandel, nk.
6. cẹstovı̑nar, -rja, m. = cestninar, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.
7. dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
8. glavı̑nar, -rja, m. der Dickkopf, der Dummkopf (psovka), GBrda.
9. jadrovı̑nar, -rja, m. der Segeltuchmacher, Cig.
10. jẹstvı̑nar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.
11. jẹstvı̑narica, f. die Marketenderin, Mur.; = vojaška j., Cig.
12. jestvináriti, -ȃrim, vb. impf. das Marketendergeschäft betreiben, Cig.
13. jestvı̑narstvọ, n. (vojaško) j., die Marketenderei, Cig.
14. kotlovı̑nar, -rja, m. der Kupferschmied, der Kupferhändler, Mur., Cig.
15. kožuhovı̑nar, -rja, m. der Rauhhändler, Cig.
16. kožuhovı̑narica, f. die Rauhhändlerin, Cig.
17. krčevı̑nar, -rja, m. der Roder, Cig.
18. lovinár, -rja, m. der Jagdhund, ogr.- Valj. (Rad), C.
19. mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
20. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
21. novı̑narski, adj. = časnikarski, Jan.
22. novı̑narstvọ, n. = časnikarstvo, Cig., Jan.
23. ploščevı̑nar, -rja, m. der Blechschmied, Cig.
24. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
25. rodovı̑nar, -rja, m. der Genealog, Cig.
26. rodovı̑narstvọ, n. die Genealogie, Cig.
27. spolovı̑nar, -rja, m. der Halbpartner ( z. B. der Halbpächter), Cig., Jan., C.
28. starovı̑nar, -rja, m. = starinar, Jan.
29. zgodovı̑nar, -rja, m. der Geschichtsforscher, der Geschichtsschreiber, der Historiker, Jan., C., nk.
30. živı̑nar, -rja, m. der Viehknecht, der Hirt, M., Vest.
31. živı̑narica, f. die Viehmagd, Mur.
32. bogováti, -ȗjem, vb. impf. 1) als Gott herrschen, C.: človek snuje, Bog boguje, Vrt., SlN.; — 2) wahrsagen, Guts., Jan., Trub., Dalm., Boh.; — vermuthen, errathen, Meg.; — prim. lat. divinare, C.
33. dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
34. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
35. histōrik, m. zgodovinar, der Historiker.
36. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
37. nováč, m. = novinar 1), der Neusass, Mur.
38. oblíkovina, f. rundes, unabgezimmertes, noch mit der Rinde versehenes Holz, C.; ( nam. oblikavina?).
39. 2. plešína, f. die Race, die Gattung, C.; kakove je plešine živina? kajk., Valj. (Rad); — prim. 2. pleh.
40. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
41. razsežȃj, m. die Ausdehnung, der Umfang, Cig. (T.), DZ., Vrt.; v takem razsežaju, DZ.; — po vsem razsežaju vinarstva, auf dem gesammten Gebiete des Weinbaues, DZ.; v razsežaju glavnega poveljstva, nk.
42. sadjárski, adj. die Obstbaumzucht betreffend: vinarska in sadjarska šola, die Wein- und Obstbaumschule, nk.
43. škọ̑fica, f. eine kleine Münze: platiti poslednjo škofico, den letzten Heller bezahlen, Krelj; (škufica, Trub., Dalm.; dve škufici, to je en vinar, Trub.).
44. ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.- Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.- Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.- Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
45. vinorę́ja, f., Mur.- Cig., Vrtov. (Vin.), pogl. vinarstvo, vinstvo.
46. zgodovı̑nəc, -nca, m. = zgodovinar, Levst. ( LjZv.).
47. žéljən, -ljna, adj. 1) ein Verlangen habend, begierig, lüstern; ali si tako željen vina? hast du ein solches Verlangen nach Wein? časti ž., ehrgeizig; nisem ga nič željna, ich trage kein Verlangen nach ihm; željno pričakovati, sehnlich erwarten; — 2) erwünscht, C.; željen gost, Krelj; uže mi je smrt željna, Krelj; — holdselig, herrlich: željna mesta, v željno deželo, vsa željna drevesa v božjem vrtu, Dalm.; ovce peljam na željno travo ("auf eine lustige Au"), Krelj; — prim. nem. lustig od Lust.
48. žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani