vi (9906)

1. vı̑, pron. ihr; Vi, Sie; Vi ste krivi, Sie sind schuld.
2. vi-, praef. = iz-, Zilj., Ben.; vse denarje sem vidal, koža je lepo videlana, Zilj.- Jarn. (Rok.).
3. víba, f. die Spirale, Kr.- Valj. (Rad).
4. vibrínja, f. die Falte, Valj. (Rad).
5. vı̑car, -rja, m. der Plager, Jan.
6. vı̑carica, f. die Plagerin: vicarice, die Läuse, Gor.- Z., Burg. (Rok.).
7. vı̑cati, -am, vb. impf. 1) plagen, quälen, martern; žene može vicajo na zemlji, Gor.- DSv.; — v. se, eig. im Fegefeuer leiden, Cig.; sich plagen, sich martern; — 2) neka otročja igra, = nebeškati, Gor.; — prim. vice.
8. vı̑ce, f. pl. das Fegefeuer; — prim. stvn. wizi, Mik.
9. vı̑d, m. 1) das Sehen; sneg mi jemlje vid; — iz vida puščati kaj, außeracht lassen, LjZv.; menica na v., ein nach Sicht zahlbarer Wechsel, Cig.; — 2) der Gesichtssinn, das Gesicht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); (vid, f., kajk.- Valj. [Rad]); — 3) die Ansicht ( arch., geom.), Cig. (T.); podolžni v., die Längenansicht, Cig. (T.); — 4) der äußere Schein, der Anschein, Cig., Cig. (T.); po vidu, Cig.; vid goljufa, Cig.; — 5) za vida, frühmorgens (kadar se že vidi), Dol.; = z vidom, Jan.; za vida (= kadar se še vidi), gegen Abend, Cig., C.; od vida do vida, vom Morgen bis zum Abend, Z., SlN.
10. vída, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); ime kobili, kajk.- Valj. (Rad).
11. vı̑dalice, f. pl. die Querpfeife, Kr.- Mur.; — die Doppelpfeife, Ist., Kr.- Mur., Valv.- Cig.; — prim. nem. Fiedel, srlat. vidula, C.
12. vidanica, f. neko jabolko, C.
13. vidanka, f. neko rdeče, debelo jabolko, C.
14. vı̑dəc, -dca, m. der Sehende, Mur., Ravn.; Največji slepci radi bi vidce vodili, Levst. (Zb. sp.).
15. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
16. vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
17. vídən, -dna, adj. 1) Gesichtssinns-, Gesichts-: vı̑dni živec, kot, žarek, Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 2) sichtbar; vidne stvari; — viden je, da ni zdrav, er sieht krank aus, Svet. (Rok.); — augenfällig; — wohlansehnlich, stattlich, Cig.; viden mož, vidna krava, Mik., Dol.; wohlbeleibt, Guts.- Cig.; — bolj vidno kakor pridno, schön aber unnütz, Cig.; pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
18. vídẹnje, n. 1) das Sehen; po videnju, na videnje poznati, vom Sehen aus kennen, vzhŠt.- C.; brez videnja kupiti kaj, etwas kaufen, ohne es zu sehen, vzhŠt.- C.; — na videnje, zum Schein, C.; — 2) die Vision, die Erscheinung, C.; prikazen ali videnje, Krelj, Dalm.
19. vı̑des, m. = videz, Krelj, Dalm.; zvunanji v., Krelj.
20. vídẹti, vı̑dim, vb. impf. ( pf.) 1) das Augenlicht haben, sehen; — na desno oko ne vidi; — 2) mit den Augen wahrnehmen, sehen, merken; gledajo, pa ne vidijo; težko ga vidim, ne morem ga videti = črtim ga; v. česa: žalostno je takih otrok videti, Ravn.- Mik.; od tod vidiš (je videti) planine, na planine; — uže je videti, uže se vidi, es ist bereits hell; — o svetem Vidi se skoz noč vidi, Lašče- Levst. (M.); kjer ni videti, ni vzeti, Cig.; — ansehen: videti mu je (man sieht es ihm an), da ni zdrav; vidi se mu, da ne misli tako; — videti je zdrav, bolan, er sieht gesund, krank aus; reč je videti lepa, bela, črna; mož je boljši, nego je videti; — 3) meni se vidi, es dünkt mir, es scheint mir; — v. se, gefallen, vzhŠt.; — 4) hodil sem, sam ne vidi, kod, ich ging herum, ohne selbst zu sehen, wo herum, Dol.- Levst. (Sl. Spr.); — 5) (videč, sichtbar, Trub., Krelj, Dalm.).
21. vidẹ́vati, -am, vb. impf. zu sehen pflegen: tam ljudje videvajo veliko kačo, Mik., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
22. vı̑dez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
23. vı̑dezən, -zna, adj. scheinbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
24. vı̑deznost, f. die Scheinbarkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
25. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
26. vidílọ, n. das Gesichtsorgan, Cig., Jan., Cig. (T.).
27. vidítən, -tna, adj. = viden, sichtbar, Mur., Mik.
28. vidljìv, -íva, adj. = viden, sichtbar, Cig., Jan., ogr.- M., nk.
29. vı̑dnik, m. der Sehnerv, Cig. (T.).
30. vidnocvẹ̑tka, f. das Phanerogam, Cig. (T.).
31. vidnoplǫ̑dnica, f. = vidnocvetka, Cig., Jan.
32. vídnost, f. 1) die Sichtbarkeit, die Ersichtlichkeit, Cig., Jan., nk.; die Klarheit, Cig. (T.); — 2) das Auffallende: desetim bratom je Bog več vidnosti in vednosti dal, Jurč.; — die Ansehnlichkeit, die Stattlichkeit.
33. vı̑dom, adv. meni se vidom da, ich sehe, Danj. (Posv. p.).
34. vı̑doma, adv. sichtbar, zusehends.
35. vidomèr, -mę́ra, m. das Optometer, Cig. (T.), Žnid.
36. vidoslǫ̑vje, n. die Ophthalmologie, Jan. (H.).
37. vídovica, f. = bolezen sv. Vida, der Veitstanz, Jan. (H.).
38. vídovke, f. pl. der Geißbart (spiraea aruncus), Medv. (Rok.).
39. vı̑dra, f. 1) die Fischotter (lutra vulgaris); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.).
40. vı̑drar, -rja, m. 1) der Otterhund, Cig.; — 2) der Otterfänger, Cig.; der Otterverkäufer, Cig.
41. vı̑drica, f. dem. vidra; eine kleine Otter; — die Krebsotter, Cig.
42. vidrolǫ̑vski, adj. zum Fischotterfang gehörig: v. pes, der Otterhund, der Bachhund, Cig.
43. vídrov, adj. Fischotter-, Jan. (H.).
44. vidrovína, f. die Fischotterhaut, Cig.; — das Fischotterfleisch, Jan.
45. vídrovka, f. die Fischottermütze, Jan., Kr.
46. vígənj, -gnja, m. die Esse, die Schmiedehütte, die Nagelschmiede, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Gor., Tolm.; der Eisenhammer, Ravn.- M., Valj. (Rad); — prim. cigansko: vigna, Herd, vignja, Esse, Schmiede, madž. vihnye, vinnye, Schmiede, Mik. (Et.).
47. vígnjəc, -gnjəca, m. die Schmiedehütte, die Esse, Jan., C., Kropa ( Gor.).
48. vígnjica, f. die Schmiede, C.; bes. die Nagelschmiede, Jan. (H.).
49. vigǫ́r, -rja, m. = ogor (Aal), Bilje- Erj. (Torb.).
50. vígorica, f. = veverica, das Eichhorn, Guts., Mur., Kor.- Cig.
51. vígred, f. = pomlad, der Frühling, Guts., Jarn., Cig., Jan. i. dr., Kor.
52. vı̑h, m. = viha, C.
53. víha, f. der Sturmwind, der Sturm, das Gewitter, Mur., C., Št.
54. vihȃł, -la, m. vihali, die Aufschläge am Kleide, Ravn.- Valj. (Rad).
55. vihȃlast, adj. gestülpt: vihalaste škornje, Bes.
56. víhale, f. pl. die Stulpstiefel, Dol.- M., Mik., Valj. (Rad).
57. vihȃłnica, f. das Falzbrett der Buchbinder, Cig.
58. vihȃłnik, m. das Falzbein, V.-Cig.
59. víhanje, n. das Aufschlagen, das Aufstülpen.
60. vihár, -rja, m. der Sturmwind, der Sturm.
61. vihárən, -rna, adj. stürmisch; viharno vreme; — ( pren.) viharno zborovanje, nk.
62. viháriti, -ȃrim, vb. impf. stürmen, wettern, Jan., Zora; piš vihari, Levst. (Zb. sp.).
63. vihárnica, f. mala v., die Sturmschwalbe (thalassidroma pelagica), Erj. (Ž.).
64. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
65. vihel, m., V.-Cig., pogl. vihtelj.
66. 1. víhər, -hra, m. 1) der Sturmwind, der Sturm, Jan., Cig. (T.), C., Mik., Trub., Vrt., jvzhŠt.; — v viher iti, stürmen, aufbrausen, C.; čebele gredo v viher (sind unruhig), C.; tudi (redkoma): vihə̀r, -hrà, Dalm., Kast. (N. c.)- Valj. (Rad); — 2) der Haarwirbel, Jan., C., Gor.; der Haarschopf, M.; — der erhabene Theil am Halse der Pferde zwischen Mähne und Schulter, der Widerrist, V.-Cig., Jan., DZ.
67. 2. vihę́r, m. = vihar, Danj., ogr.- Valj. (Rad).
68. vı̑hljast, adj. flatterhaft, Levst. (Rok.).
69. vihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft wehen, C.; — flattern (von Büscheln, Bändern, Fahnen), C.
70. vihodráti, -ȃm, vb. impf. stürmen, stürmisch handeln, C.
71. vı̑hra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.
72. vihráč, m. = vihrav človek, Cig.
73. vihrák, m. = vihrač, Valj. (Rad).
74. vihrálast, adj. überhastet, oberflächlich: vihralasto podkovilo, Levst. (Podk.).
75. vihrálọ, n. = vihrav človek, Cig.
76. vihrȃnje, n. das Flattern; — das Stürmen.
77. vı̑hrast, adj. 1) stürmisch, ungestüm, jäh; — 2) krumm, verbogen: vihrasta skleda, noga, M.
78. vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.
79. vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.
80. vihrávast, adj. stürmisch, ungestüm, Mur.; pesniki se nam zde večkrat nekako vihravasti, ki več lete po zraku, nego hodijo po trdi zemlji, Erj. (Izb. sp.).
81. vihrȃvəc, -vca, m. 1) = vihrav človek, Mur., C.; — 2) = vihravo zelje, Cig.
82. vihrȃvka, f. vihrava ženska, Cig., Jan.
83. vihrávost, f. stürmisches, ungestümes Wesen; — die Hastigkeit, die Oberflächlichkeit, LjZv.
84. vı̑hravt, m. = vihravec 2), Jan.
85. vihrẹ́ti, -ím, vb. impf. = vihrati, stürmen: sovražnik vihri, C.; vihreč, stürmisch, C.
86. vı̑hrica, f. dem. vihra, Let., Bes.- C.
87. vihrìv, -íva, adj. stürmisch, ungestüm, C.
88. vihrovı̑t, adj. stürmisch: vihrovito morje, Levst. (Zb. sp.).
89. vı̑hši, adj. compar., pogl. vikši.
90. vı̑hta, f. = nevihta, der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Cig., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.
91. víhtəlj, -tlja, (-təljna), m. = 2. veha 1), ein abstehendes Krautblatt, Cig.; — ein Kohlhaupt, das sich nicht gehörig schließen will, Cig.
92. vı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.
93. vihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schwingen; meč v.
94. vihtíti, -ím, vb. impf. = vihteti, Dict.; Vihtil je bridki meč, Str.; — v. se nad kom, sich jemandem gegenüber wichtig machen, Levst. (Rok.).
95. vijáč, m. = jama, kjer se voda steka, posebno v vinogradih, Dol.
96. vijáča, f. 1) = vega, die verbogene Fläche ( z. B. wenn ein Brett sich wirft), C.; — 2) = štritof 3), C.
97. vijáčast, adj. vegast, C.
98. vijȃčnica, f. = voda, ki se steka po jamah v vinogradih, Dol.; — prim. vijač.
99. viják, m. die Schraube, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.; ladja na v., der Schraubendampfer, DZ.
100. vijákast, adj. schraubenförmig, Jan. (H.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani