vestno (16)

1. vẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit.
2. brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
3. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
4. nesvẹ́stnost, f. die Bewusstlosigkeit, Cig.
5. nevẹ́stnost, f. die Ungewissenhaftigkeit.
6. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
7. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
8. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
9. zvẹstnọ̀, n. eine Gebür bei der Aufnahme in den Gemeindeverband, vzhŠt.
10. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
11. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
12. povẹ́stən, -stna, adj. 1) = vesten, C.; — 2) Geschichts-, geschichtlich, Cig. (T.); povẹ̑stnọ znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.).
13. pripovẹ̑stən, -stna, adj. Erzählungs-: pripovestno, erzählungsweise, Cig.
14. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
15. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
16. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani