vesti (80-179)

80. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
81. domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.- Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
82. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
83. dovȃjati, -am, vb. impf. ad dovesti; zuführen: velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo, LjZv.
84. drugȃčica, f. die Variante: d. te povesti, Pjk. (Črt.).
85. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
86. godčeváti, -ȗjem, vb. impf. po godčevsko se vesti ( n. pr. lažnjivo pripovedovati), DSv.
87. gǫ́dčevski, adj. Musikanten-; pri godčevski mizi, Jurč.; ta je godčevska, das ist ein Musikantenstücklein, das ist erdichtet, Mik.; possenhaft, Cig., Jan.; po godčevsko se vesti, Cig.
88. inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
89. íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
90. iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
91. izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
92. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
93. izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
94. 2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
95. klámiti, -im, vb. impf. 1) kakor klama se vesti: sich dumm, ungeschickt geberden, Z., C.; — 2) k. se, sich albern betragen, Cig.; — sich recken, Gor.; — taumelnd gehen, C.; pijanec gre in klami, Z.; — albern reden, Z.; phantasieren, C.; — 3) k. kaj iz koga, jemandem etwas abnarren, Cig.
96. koketováti, -ȗjem, vb. impf. koketno se vesti, kokettieren, nk.
97. lẹ̑p, ** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.- Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege ( opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
98. macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.
99. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
100. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
101. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
102. nakolẹ́nče, -eta, n. trileten otrok, ki ga dajo nevesti v novem domu na koleno, das Brautkind, Dol.- Cig., Jan., Navr. (Let.).
103. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
104. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
105. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
106. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
107. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
108. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
109. neslanáriti, -ȃrim, vb. impf. neslano se vesti, neslano govoriti, Dol.
110. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
111. obvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad obvestiti, nk.
112. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
113. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
114. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
115. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
116. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
117. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
118. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
119. odtvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad odtvesti; abschnüren, losschnüren, V.-Cig.
120. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
121. odvȃžati, -am, vb. impf. ad (odvesti) odvoziti, odpeljati; 1) mittelst eines Fahrzeuges wegführen; začeli so podrtine odvažati; — 2) verschieben, C.
122. odvẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad odvesti (vedem) 2); an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); o. domače žrebe in promese, Levst. (Nauk).
123. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
124. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
125. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
126. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
127. 2. podvȃjati, -am, vb. impf. ad podvesti; 1) p. pod kaj, unter etwas subsummieren, Cig. (T.); — 2) betrügen, Z.
128. pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; ( rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.- Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
129. poslušȃvəc, -vca, m. der Zuhörer; zvesti moji poslušavci! imeti veliko poslušavcev.
130. povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!
131. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
132. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
133. prẹ́kast, adj. 1) schief, Mur., Mik.; — schielend, schieläugig, Mur., Cig., Jan., Met.; prekastih oči, schieläugig, Cig.; prekasto gledati, schielen, Mur.; seitwärts ansehen, Cig.; finster schauen, Jan., Mik.; prekasto gleda kakor zaboden vol, Gor.; — verkehrt ( fig.): p. biti, einen schiefen Verstand haben, Cig.; prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) quer gestreift: prekasta (= pasasta) svinja, prekasta krava, C., Z., vzhŠt.
134. prẹkáti, -ȃm, vb. impf. 1) = prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) schielen, Z.
135. prelíčiti, -im, vb. pf. umgestalten: poezijo na smeh p. (travestieren), Cig.
136. prepovẹ̑st, f. das Verbot, C.; — das Interdict, C.; — der Arrest: v prepovesti biti, in der Haft sein, C.
137. prestáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) von einem Orte an einen andern stellen, überstellen; p. mizo, posteljo; mejnike p., die Grenzsteine versetzen; p. nogo, einen Tritt oder Schritt machen, C.; — permutieren ( math.), Cig. (T.); — versetzen, transferieren, dislocieren; — p. se, den Ort, die Wohnung, das Lager, das Nest etc. ändern, C.; v duhu se kam p., sich im Geiste irgendwohin versetzen; — p. se, verscheiden, sterben, Mur., Vrt.; — 2) umbauen, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen; prim. prevesti, preložiti, pretolmačiti.
138. pretvẹ́zati, -vẹ̑zam, vb. impf. ad pretvesti, C.
139. 1. prevȃjati, -am, vb. impf. ad prevesti, prevoditi; 1) hin und her führen; konja p.; — begleiten: p. koga, C.; — 2) hinüberführen, leiten ( phys.), Cig. (T.); — (menico) p., girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., hs.); — einen Ausdruck auf einen anderen zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
140. prevẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad prevesti, anbringen, verkaufen, Z., Svet. (Rok.).
141. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
142. pripovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. erzählen; p. pravljice, pripovesti; na drobno p., kako se je godilo.
143. pripovẹ̑st, f. 1) das Erzählte, die Erzählung; dve kratki pripovesti, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Sprichwort, Meg., Alas., Mur., Dalm.; — tudi: prípovest, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; pripọ̑vẹst, Dict.
144. pritvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad pritvesti, Cig.
145. 2. privȃjati, -am, vb. impf. ad privesti; zuführen, C.; njemu so iz vseh dežel konje privajali, Dalm.
146. privȃžati, -am, vb. impf. ad (1. privesti [vezem]) pripeljati; zufahren ( trans.), zuführen.
147. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
148. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
149. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
150. razcvítati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, blühen, Mur., Vrt.; = r. se, Jan.
151. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
152. 2. razvȃjati, -am, vb. impf. ad razvesti, razvoditi; fortleiten, amplificieren, Cig. (T.).
153. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
154. rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
155. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
156. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
157. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
158. sklę̑poma, adv. 1) durch Beschluss, DZ.; — 2) s. izvesti, erschließen, Cig. (T.).
159. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
160. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
161. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
162. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
163. svẹ̑st, * svẹ́sta, adj. 1) = zvest, Mik. (V. Gr. II. 160.); — 2) eingedenk, Jan.; — 3) s. sem si česa, Cig., nk.; ( nam. v svesti sem si česa; pogl. 2. svẹ̑st f.).
164. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
165. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
166. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
167. ùš, ušı̑, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
168. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
169. vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
170. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
171. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
172. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.
173. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
174. zapìs, -písa, m. die Aufschreibung, die Vormerkung, Cig., Jan.; übhpt. etwas Aufgeschriebenes, Valj. (Rad); — zapisi, Memoiren, Cig. (T.); — die protokollarische Aufnahme, Cig.; z. za mrličem, die Todfallsaufnahme, Cig.; zapisi, die Protokolle, C.; — das Recept, Cig.; — die Einschreibung, die Eintragung, Cig., Jan.; — die Verschreibung, Cig., Jan.; kar ženin nevesti zapiše, die Widerlage des Bräutigams, (zápis) BlKr.; — das Legat im Testament, Valj. (Rad).
175. zavȃjati, -am, vb. impf. ad zavesti; verführen, verleiten, Cig. (T.); ni jih zavajala navdušenost, Nov.
176. zažéniti, -žę́nim, vb. pf. als Widerlage, als Gegenaussteuer geben (von Seite des Bräutigams); kmetijo nevesti z.
177. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
178. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
179. 2. zvòd, -vǫ́da, m. 1) die Reduction ( math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; ( prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; ( prim. zvoditi).

   1 80

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani