vesti (101-179)

101. možávati, -am, vb. impf. = po moško se vesti, trdnih, moških besedi biti, GBrda.
102. nakolẹ́nče, -eta, n. trileten otrok, ki ga dajo nevesti v novem domu na koleno, das Brautkind, Dol.- Cig., Jan., Navr. (Let.).
103. natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
104. 3. navȃjati, -am, vb. impf. ad navesti; 1) inducieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) "anführen", erwähnen: n. besede, stavke, nk.; (po nem.).
105. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
106. navzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navzvestiti, ogr.- C.
107. nazvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nazvestiti; verkündigen, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad).
108. 2. nerǫ́dən, -dna, adj. 1) sich nicht kümmernd: boga n., irreligiös, Dict.; — lässig, Cig., Jan.; — ungehorsam, ungezogen, Dict., Alas.; — 2) ungeschickt: n. deček; nerodno se vesti; nerodno prijeti za kako reč; nerodno se prikloniti; po nerodnem, infolge der Ungeschicklichkeit; — unbequem; nerodno sedeti.
109. neslanáriti, -ȃrim, vb. impf. neslano se vesti, neslano govoriti, Dol.
110. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
111. obvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad obvestiti, nk.
112. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
113. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
114. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
115. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
116. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
117. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
118. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
119. odtvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad odtvesti; abschnüren, losschnüren, V.-Cig.
120. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
121. odvȃžati, -am, vb. impf. ad (odvesti) odvoziti, odpeljati; 1) mittelst eines Fahrzeuges wegführen; začeli so podrtine odvažati; — 2) verschieben, C.
122. odvẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad odvesti (vedem) 2); an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); o. domače žrebe in promese, Levst. (Nauk).
123. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
124. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
125. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
126. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
127. 2. podvȃjati, -am, vb. impf. ad podvesti; 1) p. pod kaj, unter etwas subsummieren, Cig. (T.); — 2) betrügen, Z.
128. pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; ( rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.- Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
129. poslušȃvəc, -vca, m. der Zuhörer; zvesti moji poslušavci! imeti veliko poslušavcev.
130. povẹ́dati, povẹ́m, vb. pf. mündlich mittheilen, sagen, erzählen; kaj boš dobrega povedal? was bringst du Gutes? živi duši ne povem tega; na uho komu kaj p., jemandem etwas ins Ohr raunen; p. komu resnico, jemandem reinen Wein einschenken; na vsa usta p., sich kein Blatt vor den Mund nehmen; v zobe komu kaj p., einem etwas ins Angesicht sagen; = v oči p., Npes.-K.; dobro je povedal, das war gut gesagt oder gesprochen; z lepo p. komu, es einem im Guten sagen; po domače p., in schlichter, gewöhnlicher Weise etwas sagen; iz glave p., auswendig hersagen; vse po vrsti p., kako je bilo, den Hergang der Reihe nach erzählen; kdo ti je povedal to lepo pripovest? — imprt. povẹ̑j!
131. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
132. precvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = precvesti, M.
133. prẹ́kast, adj. 1) schief, Mur., Mik.; — schielend, schieläugig, Mur., Cig., Jan., Met.; prekastih oči, schieläugig, Cig.; prekasto gledati, schielen, Mur.; seitwärts ansehen, Cig.; finster schauen, Jan., Mik.; prekasto gleda kakor zaboden vol, Gor.; — verkehrt ( fig.): p. biti, einen schiefen Verstand haben, Cig.; prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) quer gestreift: prekasta (= pasasta) svinja, prekasta krava, C., Z., vzhŠt.
134. prẹkáti, -ȃm, vb. impf. 1) = prekasto se vesti, sich unmanierlich benehmen, Polj.; — 2) schielen, Z.
135. prelíčiti, -im, vb. pf. umgestalten: poezijo na smeh p. (travestieren), Cig.
136. prepovẹ̑st, f. das Verbot, C.; — das Interdict, C.; — der Arrest: v prepovesti biti, in der Haft sein, C.
137. prestáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) von einem Orte an einen andern stellen, überstellen; p. mizo, posteljo; mejnike p., die Grenzsteine versetzen; p. nogo, einen Tritt oder Schritt machen, C.; — permutieren ( math.), Cig. (T.); — versetzen, transferieren, dislocieren; — p. se, den Ort, die Wohnung, das Lager, das Nest etc. ändern, C.; v duhu se kam p., sich im Geiste irgendwohin versetzen; — p. se, verscheiden, sterben, Mur., Vrt.; — 2) umbauen, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen; prim. prevesti, preložiti, pretolmačiti.
138. pretvẹ́zati, -vẹ̑zam, vb. impf. ad pretvesti, C.
139. 1. prevȃjati, -am, vb. impf. ad prevesti, prevoditi; 1) hin und her führen; konja p.; — begleiten: p. koga, C.; — 2) hinüberführen, leiten ( phys.), Cig. (T.); — (menico) p., girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., hs.); — einen Ausdruck auf einen anderen zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
140. prevẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad prevesti, anbringen, verkaufen, Z., Svet. (Rok.).
141. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
142. pripovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. erzählen; p. pravljice, pripovesti; na drobno p., kako se je godilo.
143. pripovẹ̑st, f. 1) das Erzählte, die Erzählung; dve kratki pripovesti, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Sprichwort, Meg., Alas., Mur., Dalm.; — tudi: prípovest, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; pripọ̑vẹst, Dict.
144. pritvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad pritvesti, Cig.
145. 2. privȃjati, -am, vb. impf. ad privesti; zuführen, C.; njemu so iz vseh dežel konje privajali, Dalm.
146. privȃžati, -am, vb. impf. ad (1. privesti [vezem]) pripeljati; zufahren ( trans.), zuführen.
147. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
148. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
149. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
150. razcvítati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, blühen, Mur., Vrt.; = r. se, Jan.
151. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
152. 2. razvȃjati, -am, vb. impf. ad razvesti, razvoditi; fortleiten, amplificieren, Cig. (T.).
153. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
154. rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
155. 1. romān, m. neka vrsta obširnih pripovesti, der Roman.
156. rȗhar, -rja, m. ruharji so nevestini svatje, kateri ji "ruho" na njen novi dom pripeljejo, da je med svate razdeli, BlKr.- Let.
157. sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge ( min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.
158. sklę̑poma, adv. 1) durch Beschluss, DZ.; — 2) s. izvesti, erschließen, Cig. (T.).
159. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
160. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
161. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
162. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
163. svẹ̑st, * svẹ́sta, adj. 1) = zvest, Mik. (V. Gr. II. 160.); — 2) eingedenk, Jan.; — 3) s. sem si česa, Cig., nk.; ( nam. v svesti sem si česa; pogl. 2. svẹ̑st f.).
164. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
165. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
166. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
167. ùš, ušı̑, f. die Laus; die Kopflaus (pediculus capitis); uši iskati, lausen; to se pravi uši biti = das ist eine undankbare Arbeit, Svet. (Rok.); bela uš, die Kleiderlaus (pediculus vestimenti), Erj. (Ž.); trtna uš, die Reblaus (phylloxera vastatrix), Erj. (Ž.), nk.; listna u., die Blattlaus, Cig., Jan.; — ȗš, Cv.
168. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
169. vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
170. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
171. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
172. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.
173. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
174. zapìs, -písa, m. die Aufschreibung, die Vormerkung, Cig., Jan.; übhpt. etwas Aufgeschriebenes, Valj. (Rad); — zapisi, Memoiren, Cig. (T.); — die protokollarische Aufnahme, Cig.; z. za mrličem, die Todfallsaufnahme, Cig.; zapisi, die Protokolle, C.; — das Recept, Cig.; — die Einschreibung, die Eintragung, Cig., Jan.; — die Verschreibung, Cig., Jan.; kar ženin nevesti zapiše, die Widerlage des Bräutigams, (zápis) BlKr.; — das Legat im Testament, Valj. (Rad).
175. zavȃjati, -am, vb. impf. ad zavesti; verführen, verleiten, Cig. (T.); ni jih zavajala navdušenost, Nov.
176. zažéniti, -žę́nim, vb. pf. als Widerlage, als Gegenaussteuer geben (von Seite des Bräutigams); kmetijo nevesti z.
177. zvȃjati, -am, vb. impf. 1) ad zvoditi; verführen, Z.; hudobec slepari in zvaja ljudi najrajši po noči, LjZv.; — hintergehen, Cig.; — 2) ad zvesti; reducieren ( math.), Cig. (T.).
178. zvẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); ( prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.- Valj. (Rad).
179. 2. zvòd, -vǫ́da, m. 1) die Reduction ( math.), Cig. (T.); — 2) der Absatz (von Waren), DZ.; ( prim. zvesti); — 3) der Betrug, Jan.; ( prim. zvoditi).

   1 101

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani