ves (1581)

1. vẹ̑s, m. das Dachgerüst, M., C., Mik., Št.; ves delajo, jvzhŠt.
2. vẹ̑s, f. stegnjena, skrčena v., der Streckhang, der Klimmhang, Telov.
3. və̀s, vsà, vsè, adj. all, gesammt, ganz; ves svet; vsi ljudje; vso noč, die ganze Nacht hindurch; vse leto; ves teden; — po vsej sili, mit aller Gewalt; na ves glas, na vse grlo, hellaut; na vsa usta povedati, etwas geradeweg, ohne Beschönigung sagen; — ves nedolžen je, er ist ganz, völlig unschuldig; ves vesel mi pravi; zdaj je ves drugačen; — ves oče je, ves oče gleda iz njega, er ist das leibhafte Bild des Vaters, Cig.; — na vse zgodaj, in aller Frühe; — vse, ganz, völlig: vsa sama je, sie ist ganz allein, Levst. (M.); vse tako, kakor ona leta, Levst. (Nauk); vse prezgodaj, ganz und gar zu früh; — vse skoz, immer, durchwegs; vse sploh (in allen Stücken) komu pokoren biti, V.-Cig.; — immer: vse bolj in bolj, immer mehr, Cig.; — po vsem, ganz; po vse piti, ganz austrinken, Ljubljanska ok.
4. vẹ́sa, f. die Wage, Vrt., Levst. ( LjZv.); — stsl. vêsъ.
5. vẹ̑sək, -ska, m. = gorjača, kajk.- Valj. (Rad).
6. vesę̑ł, -ę̑la, adj. froh, fröhlich, lustig, freudig; vesela igra, das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; v. biti česa, mit einer Sache Freude haben; nismo ga nič veseli, wir sind über ihn gar nicht erfreut.
7. vésəłce, n. dem. veslo; das Ruderchen.
8. vesę̑łən, -łna, adj. = vesel, Guts., Mur.
9. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
10. veselíca, f. 1) die Vergnügung, die Unterhaltung; — 2) = narodna erotična pesem, Gor.
11. veselíšče, n. der Vergnügungsort, C., LjZv., nk.
12. veselı̑telj, m. der Erfreuer, ogr.- C.
13. veselíti, -ím, vb. impf. freuen, Freude machen; to me veseli; veseli me, da si prišel; nič ga ne veseli nauk; — v. se, sich freuen; ne veseli se vselej ta, kateri se smeja, Kast.; v. se česa, sich auf etwas freuen; Bliža se železna cesta, Nje se, ljub'ca, veselim, Preš.; v. se nad čim, sich über etwas freuen: nad drugih veseljem se veseliti, Ravn.
14. veseljáčiti, -ȃčim, vb. impf. lustig, vergnügt leben, Let., SlN.
15. veselják, m. ein lustiger Geselle, der Lebemann.
16. veséljce, n. dem. veselje; eine kleine Freude, Ravn.
17. vesélje, n. die Freude; srpi šume, da jih je veselje (dass es eine Freude ist), Ravn. (Abc.); — das Vergnügen: nedolžno veselje si privoščiti; tudi: veselję́, Cv.; veseljè, Valj. (Rad).
18. veseljìv, -íva, adj. erfreulich, Jan. (H.).
19. vesę́łka, f. kravje ime, Kr.- Valj. (Rad).
20. 1. vesełník, m. der Erfreuer, der Tröster, C.
21. 2. vésəłnik, m. der Stiel des langen Ruders an einem Floße, Savinska dol.
22. vesę̑łnost, f. die Freudigkeit, Guts., Mur.; die Freude, ogr.- Valj. (Rad).
23. veseloígra, f. = vesela igra, das Lustspiel, Jan., nk.; — prim. češ. veselohra.
24. veselosŕčən, -čna, adj. frohsinnig, Cig.
25. veselosȓčje, n. der Frohsinn, Cig. (T.).
26. vesę̑lost, f. die Fröhlichkeit, die Lustigkeit, die Vergnügtheit; tudi: veselọ̑st, Dict.
27. veselovȃnje, n. das Vernügen, C., Guts. (Res.).
28. veselováti se, -ȗjem se, vb. impf. fröhlich sein, sich unterhalten, C.
29. vẹ́sən, -sna, adj. vesne vaje, Hangübungen, Telov.
30. vẹsíšče, n. der Hängeplatz, Jan.
31. vẹ́siti, vẹ̑sim, vb. impf. hängen, Mur., Jan., Mik., Danj. (Posv. p.), Zora; brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi, Krelj; — oblaki se vesijo, die Wolken senken sich, Z., Dol.- Levst.; herabschweben: orel se vesi nad svojimi mladimi, Cig.
32. vẹ̑skati, -am, vb. impf. hangeln, Telov.
33. vésla, f. 1) = veslo 1), C.; — 2) die Ofenschaufel, Jan.; — 3) = velika žlica, Notr.
34. vesláč, m. der Ruderer, Jan., C., Jurč.
35. vesláča, f. noge veslače, die Ruderfüße, Cig. (T.).
36. veslȃj, m. der Ruderschlag: z nekaj krepkimi veslaji, LjZv.
37. veslȃnje, n. das Rudern.
38. veslár, -rja, m. der Ruderknecht, Meg.; der Ruderer.
39. vesláriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Rudern beschäftigen, Guts.- Cig., Mur., Jan.
40. veslárski, adj. Ruderer-.
41. véslast, adj. ruderartig, Cig.
42. veslàt, -áta, adj. ruderreich, vielberudert, Cig.
43. vesláti, -ȃm, vb. impf. 1) rudern; — veslati in jesti, schnell essen, C.; — 2) grobe Reden führen, Mur.
44. veslȃvəc, -vca, m. der Ruderer, Cig., Jan.
45. veslȃvka, f. 1) die Rudrerin; — 2) navadna v., die gewöhnliche Ruderwanze, der Rückenschwimmer (notonecta glauca), Erj. (Ž.).
46. vesleníca, f. (ladja) v., das Ruderschiff, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
47. vę́slica, f. 1) eine einem Ruder ähnliche Schaufel, bes. die Kohlenschaufel; tudi: véslica, Valj. (Rad); — 2) lopatica, s katero se žganci mešajo, Valj. (Rad); — 3) veslice so pri vinski preši tista brunca, katera se nad slemenom vtikajo, jvzhŠt.
48. vę́sličnik, m. der Ofenzeugwinkel, in den man Kohlenschaufeln, Ofengabeln, Schürhaken u. dgl. Küchengeräthe zu stellen pflegt, Mur.
49. vę́sličnjak, m. = vesličnik, Mur., C.
50. veslína, f. das Ruderloch, Cig.
51. véslọ, n. 1) das Ruder; — 2) eine verleumderische Zunge, Mur.
52. veslonǫ̑žəc, -žca, m. veslonožci, die Ruderfüßer (steganopodes), Cig. (T.), Erj. (Z.).
53. vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).
54. vəsníca, f. das Dorf, die Dorfgemeinde, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.
55. vəsničàn, -ána, m. der Dorfbewohner, Cig., Jan.
56. vəsnı̑čar, -rja, m. = vesničan, ogr.- C.
57. vẹ̑snik, m. o Jurjevem zeleno opleten mladenič, Ščav.- Pjk. (Črt.).
58. vəsǫ̑ljni, -ljna, adj., nam. ves voljni: gesammt, allgemein, Welt-; vesoljni svet, die ganze uns offene Welt; vesoljno morje, das Weltmeer; vesoljni potop, die Sintflut.
59. vəsoljnopotǫ́pən, -pna, adj. diluvianisch, Cig.
60. vəsǫ̑ljnost, f. die Allgemeinheit, die Gesammtheit, Cig., Jan., nk.
61. vẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Wissen: brez vesti, ohne Vorwissen, z našo vestjo, mit unserem Vorwissen, Rec.; na vest dati, zur Kenntnis geben, Jan., C., Trub.; vest imam, ich weiß, C.; na vest mi je prišlo, ich habe es erfahren, es ist mir bekannt geworden, Dalm.; — die Kunde, die Nachricht, Jan., nk.; (v tem pomenu po drugih slov. jez.); — 2) das Gewissen; v. me peče, das Gewissen drückt mich; tanka, rahla v., ein zartes Gewissen; kosmata v., ein grobes Gewissen; ta človek nima vesti, das ist ein gewissenloser Mensch.
62. vestẹ́je, f. pl. das Ofenloch, C.; — prim. isteje, ustije, ustje.
63. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
64. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
65. vę́sti, vę́zem, vb. impf. sticken, Cig., Jan., nk.; — hs.
66. vẹ̑stnik, m. der Verkünder, ZgD.; — der Bote, nk.; — po drugih slov. jezikih.
67. vẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit.
68. vẹstovı̑t, adj. sich bewusst, Habd.- Mik., C.
69. vẹstovı̑tost, f. das Gewissen, kajk.- Valj. (Rad).
70. vəsvǫ́ljən, -ljna, adj. t. j. ves voljen, išči pod: voljen.
71. blagovẹ̑st, f. das Evangelium, Jan.; — stsl.
72. blagovẹ́stən, -stna, adj. evangelisch, Jan.; Evangelien-, blagovestna knjiga, das Evangelienbuch, Raič ( Let.).
73. blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.
74. blagovẹ̑stnik, m. der Evangelist, C.; der Apostel, der Glaubensbote: blagovestnika sv. Ciril in Metod, nk.
75. brezsamosvę́stən, -tna, adj. unbewusst, Cig. (T.).
76. brezvésəłn, adj. ruderlos, Cig.
77. brezvẹ́stən, -tna, adj. gewissenlos, Mur., Cig., Jan., nk.
78. brezvẹ̑stje, n. die Gewissenlosigkeit, Cig.
79. brezvẹ̑stnež, m. der Gewissenlose, nk.
80. brezvẹ̑stnica, f. die Gewissenlose, Cig.
81. brezvẹ̑stnik, m. der Gewissenlose, Mur., Cig., Jan.
82. brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
83. brezzavẹ́sten, -tna, adj. bewußtlos, Jan., nk.
84. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
85. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
86. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
87. črevę̑sce, n. dem. črevo.
88. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
89. črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
90. docvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. ausblühen, Cig.
91. dovesláti, -ȃm, vb. pf. 1) rudernd gelangen; — 2) aufhören zu rudern.
92. dovésti, -védem, vb. pf. führend schaffen, bringen, nk.; leiten: vodo d. na kaj, Cig. (T.); — pren. d. koga do česa, jemanden zu etwas bringen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
93. drẹvę̑sast, adj. baumähnlich, Cig.
94. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
95. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
96. drẹvę̑snat, adj. baumreich, Cig.
97. drẹvę̑snica, f. der Baumgarten, die Baumschule, Cig., nk.
98. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
99. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
100. enovésəłn, -səłna, adj. einrudrig, Cig.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani