ves (82-181)

82. brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
83. brezzavẹ́sten, -tna, adj. bewußtlos, Jan., nk.
84. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
85. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
86. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
87. črevę̑sce, n. dem. črevo.
88. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
89. črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
90. docvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. ausblühen, Cig.
91. dovesláti, -ȃm, vb. pf. 1) rudernd gelangen; — 2) aufhören zu rudern.
92. dovésti, -védem, vb. pf. führend schaffen, bringen, nk.; leiten: vodo d. na kaj, Cig. (T.); — pren. d. koga do česa, jemanden zu etwas bringen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
93. drẹvę̑sast, adj. baumähnlich, Cig.
94. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
95. drẹvę̑sən, -sna, adj. Baum-; drevesna smola, das Baumharz.
96. drẹvę̑snat, adj. baumreich, Cig.
97. drẹvę̑snica, f. der Baumgarten, die Baumschule, Cig., nk.
98. dvẹ̑stọ, num. zweihundert ( nav.: dve sto); — prim. sto in k sto spadajoče besede.
99. dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
100. enovésəłn, -səłna, adj. einrudrig, Cig.
101. govę́ski, adj. = govedski, Dict.
102. izcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen, Cig.
103. iznevẹ́stən, -tna, adj. unverhofft, Jan.
104. iznevẹ̑sti, adv. unvermuthet, Mur., Jan., Met., Mik.
105. izpovẹ̑st, f. die Aussage, das Bekenntnis, C., Z., DZ.
106. izvẹ̑sək, -ska, m. = izveska, Jan. (H.); — hs.
107. izvẹ́sən, -sna, adj. izvesna pola, der Aushängebogen, Cig., Jan.
108. izvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. aushängen, Cig., Jan.; — hs.
109. izvẹ̑ska, f. das Aushängeschild, Cig.
110. izvẹ̑st, adj. = zvest, Vod. (Pes.), Levst. (Zb. sp.), Erj. (Min.); — prim. stsl. izvêstъ, certus, firmus.
111. izvẹ́stən, -stna, adj. gewiss, Cig. (T.); bestimmt: izvestna dalja, Žnid., DZ.; — izvestno, zuversichtlich, gewiss, Vrt., DZ.; zdaj vemo izvestno, Navr. (Let.); — stsl.
112. izvésti, -védem, vb. pf. 1) anbringen, absetzen: blago i., Cig., Jurč.; pogl. zvesti; — 2) ableiten, derivieren, Cig. (T.), nk.; — deducieren, folgern, Cig. (T.); — 3) ausführen, Jan., Cig. (T.), C., nk.; durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); executieren, vortragen ( z. B. ein Tonstück), Cig. (T.); — 4) gelingen, Št.- M.; ni mu izvedlo, Svet. (Rok.); tudi: i. se, C.
113. izvę́sti, -vę́zem, vb. pf. mit Stickerei verzieren, sticken, Cig.; izvezen, gestickt, nk.; — hs.
114. izvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — rus.
115. izvẹ̑stje, n. der Bericht, die Nachricht, Cig. (T.), C., nk.; — rus.
116. izvẹ́stnost, f. die Gewissheit, die Bestimmtheit, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
117. izvẹstóba, f. = zvestoba, Levst. ( LjZv.).
118. kvēstor, -rja, m. starorimski finančni uradnik, der Quästor, Cig., Jan.
119. kvestūra, f. die Quästur, Cig.
120. malovẹ́stən, -tna, adj. von geringer Gewissenhaftigkeit, Jan. (H.).
121. natvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden: n. na vrv, anseilen, Cig.; n. svoje cape krog sebe, Andr.; — n. srce na kaj, sein Herz an etwas hängen, Cig.; — n. komu pravdo, jemandem einen Process anhängen, Cig.; — n. komu kaj, einem etwas anbinden, anhängen, zuschreiben, Mur., Cig., Jan.; n. o kom kaj, von jemandem etwas aussprengen, Gor.
122. navẹ̑sək, -ska, m. das Angehängte, das Angehänge, Cig.
123. naveselíti se, -ím se, vb. pf. sich satt freuen.
124. navẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge anhängen, Mur., Cig., Jan.; n. preje na gare, Slom.; — 2) = nagniti, neigen, Jan. (H.).
125. navesláti se, -ȃm se, vb. pf. sich satt rudern.
126. navésti, -védem, vb. pf. 1) inducieren ( phys.): naveden tok, der Inductionsstrom, Cig. (T.); — 2) "anführen", citieren, Cig. (T.), nk.; (po nem.).
127. navẹstíłən, -łna, adj. Ankündigungs-, Jan. (H.).
128. navẹstílọ, n. die Ansage, die Verständigung, das Intimat, Jan.
129. navẹstíti, -ím, vb. pf. ansagen, ankündigen, Jan., nk.; — benachrichtigen, Cig., Jan., nk.
130. navẹ̑stnik, m. der Verkünder, C.
131. navzvẹ̑st, adv. n. dati, bekannt geben, ogr.- C.
132. navzvẹstı̑telj, m. der Verkünder, C., Nov.- C.
133. navzvẹstíti, -ím, vb. pf. anzeigen, verkünden, Nachricht geben, ogr.- C., Nov.- C., Zora.
134. nazvẹstı̑telj, m. der Verkünder, kajk.- Valj. (Rad).
135. nazvẹstíti, -ím, vb. pf. verkünden, M.; bekannt geben: gda (= kadar) je (dete) najdete, nazvestite mi, ogr.
136. neizvẹ́stən, -stna, adj. unbestimmt, ungewiss, unsicher, nk.; neizvestno vreme, unsicheres Wetter, Svet. (Rok.).
137. neprevẹ́sən, -sna, adj. wagrecht, horizontal, Cel. (Geom.), Žnid.
138. nesvẹ̑st, f. die Bewusstlosigkeit, die Ohnmacht, Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.
139. nesvẹ́stən, -tna, adj. bewusstlos, Cig. (T.), C., nk.
140. nesvẹ̑stica, f. = nesvest, Cig. (T.).
141. nesvẹ̑stje, n. die Bewusstlosigkeit, Cig.; vsa v nesvestju, vollkommen bewusstlos, Vrt.
142. nesvẹ́stnost, f. die Bewusstlosigkeit, Cig.
143. nevesę̑ł, -ę̑la, adj. nicht freudig, unfroh, unlustig, freudlos.
144. nevesélje, n. die Unlust, Mur., Cig., Jan.
145. nevesę̑lost, f. die Unlust, die Freudlosigkeit.
146. nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
147. 1. nevẹ́stən, -stna, adj. Braut-; nevẹ̑stna obleka.
148. 2. nevẹ́stən, -tna, adj. ungewissenhaft.
149. nevẹ́stica, f. dem. nevesta; das Bräutchen.
150. nevẹ́stinski, adj. bräutlich, Mur., Cig.
151. nevẹ́stnost, f. die Ungewissenhaftigkeit.
152. nezavẹ̑st, f. 1) die Bewusstlosigkeit, Jan., nk.; — 2) = nezavednost 2), Zora.
153. nezavẹ́stən, -tna, adj. = nezaveden, nk.
154. nezavésti se, -védem se, vb. impf. sich schlecht aufführen, Polj.
155. nezvẹ̑st, adj. untreu; (neizvest dijakon, Krelj).
156. nezvẹ̑stnež, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
157. nezvẹ̑stnica, f. die Treulose, Mur., Cig., Jan., SlN., Levst. (Zb. sp.).
158. nezvẹ̑stnik, m. der Treulose, Mur., Cig., Jan.
159. nezvẹstóba, f. die Untreue.
160. nezvẹstọ̑st, f. die Treulosigkeit.
161. obcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. blühend umgeben, umblühen, Cig.
162. obveselı̑telj, m. der Erfreuer, der Tröster, ogr.- Valj. (Rad), Raič ( Nkol.).
163. obveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen, Mur., Cig., ogr.- C.; o. se, = razveseliti se, Trub., Kast.; kmetje se jih niso obveselili, LjZv.; obveselil se je vesoljni svet, Cv.
164. obveseljìv, -íva, adj. erfreuend, erfreulich, Mur.; mili, dobrotljivi, obveseljivi, kakor solnce, Ravn.
165. obvesláti, -ȃm, vb. pf. umrudern, Jan.
166. obvẹstílọ, n. die Benachrichtigung, die Verständigung, nk.
167. obvẹstíti, -ím, vb. pf. benachrichtigen, nk.; — prim. hs. obavijestiti.
168. ocvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. abblühen, Mur., Cig., Jan.; — nam. odcvesti.
169. očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
170. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
171. ǫ̑čivẹ́stiti, -vẹ̑stim, vb. impf. offenbar machen, C.; beurkunden, zeigen, C.
172. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
173. odcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufhören zu blühen, abblühen; črešnje so že odcvele.
174. odtvésti, -tvézem, vb. pf. losbinden; odtvezen od pozemeljskega, C.; — odtvezen, frei, unabhängig, Mur.
175. odvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. weghängen, enthüllen, Jan. (H.).
176. odvesláti, -ȃm, vb. pf. sich rudernd entfernen, weg-, davonrudern.
177. odveslávati, -am, vb. impf. ad odveslati, Jan. (H.).
178. odvésti, -védem, vb. pf. 1) = odpeljati, Jan., nk.; — wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); — o. denar, M.; Janševi proizvodi so se odvedli uže zdavna vsi, Navr. (Let.).
179. odvésti, -vézem, vb. pf. = odpeljati, (mit einem Fuhrwerk) davonführen, abführen, Jan., Vrt.; — o. se, = odpeljati se, Levst. (Nauk), Erj. (Izb. sp.); — stsl.
180. onesvẹ́stiti se, -svẹ̑stim se, vb. pf. die Besinnung verlieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt.
181. onevesę́liti, -sę̑lim, vb. pf. ein Unlustgefühl erregen: o. koga, se, Cig. (T.).

   1 82 182 282 382 482 582 682 782 882  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani