ves (801-900)

801. obsúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) herumschütten (von trockenen Dingen); — umschütten: s prahom o. kaj, Cig.; — in Menge umgeben, umringen, Cig., Jan.; sršeni so ga obsuli, Z.; množica hišo obsuje, Ravn.; Devetkrat veča množ'ca jih obsuje, Preš.; Z veseljem ga sprejme in obspe ljudstvo, Cv.; = o. se: vsa druhal se ga obsuje, Ravn.; — 2) überschütten, Mur., Cig.; s kamenjem o., steinigen, Meg.; — überhäufen ( z. B. mit Geschäften, mit Vorwürfen), Cig., Jan.; z dobrotami o., Cig., Ravn.
802. obtółči, -tółčem, vb. pf. ringsum anschlagen, bestoßen, beklopfen; kamen o.; o. se, sich bestoßen, Cig.; obtolčeno sadje, angeschlagenes, durch Anschlagen beschädigtes Obst; ves obtolčen je, er ist voll Schlagwunden.
803. obtŕgati, -tȓgam, vb. pf. ringsum abpflücken, ablesen, Cig., Jan.; listje z drevesa o., Cig.; — o. drevo, den Baum abpflücken, Cig.
804. obvásən, -sna, adj. ums Dorf gelegen, (obvesen) C.
805. obvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad obvestiti, nk.
806. obzę̑məljski, adj. obzemeljsko morje = vesoljno m., das Weltmeer, Jes.
807. ōcean, m. vesoljno morje, der Ocean.
808. ocẹłn, -łna, adj. = jeklen, ob Muri-Caf ( Vest. II. 61.); — ocelno zrnje, Ščav.- C.
809. ocvẹ́tati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Cig., Jan., M.
810. ocvẹ̑tək, -tka, m. die abgefallene Blüte, C.; — prim. ocvesti.
811. ocvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = ocvesti, Jan. (H.).
812. ocvítati, -am, vb. impf. ad ocvesti, Mur., Cig., Jan., Mik.
813. očésati, -čę́šem, vb. pf. 1) ringsum abreißen: veje z drevesa, drevo o., Habd., Z.; — 2) auskämmen, ausstriegeln, Cig.
814. očȓtək, -tka, m. der Umriss, Cig., Jan., Cig. (T.), Vest.; prvi o., die Skizze, C.
815. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
816. odcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad odcvesti; im Abblühen begriffen sein.
817. odcvətẹ́ti, -ím, vb. pf. = odcvesti, M.
818. odčésniti, -čę̑snem, vb. pf. wegreißen; o. vejico od drevesa, tresko od polena, kos obleke.
819. odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.
820. odkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (von einem spröden Gegenstande) abbrechen, absprengen; kos zoba si o.; o. vrh drevesu, den Baum entwipfeln, Cig.
821. odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.
822. odlúpiti, -im, vb. pf. durch Schälen entfernen, wegschälen, abschälen; o. drevesu skorjo.
823. odnẹ́klẹ, adv. seit einiger Zeit, C., Vest.
824. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
825. odrodíti, -ím, vb. pf. 1) aufhören Früchte zu tragen: drevesa so že odrodila, Pirc; — 2) o. se, entarten, abarten, Mur., Jan.; (po nem.).
826. odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.
827. odškŕniti, -škȓnem, vb. pf. mit einem gewissen Knirschlaut wegbrechen, C.; abklemmen, Cig.; — durch Aufdrehen jenen Laut verursachen, z. B. den Fasshahn oder ein Schloss öffnen, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.); — aufschrauben, Mur.
828. odšpáliti, -im, vb. pf. = odšpiliti, Z., Št.- Vest.
829. odtvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad odtvesti; abschnüren, losschnüren, V.-Cig.
830. 2. odvȃjati, -am, vb. impf. ad odvoditi, odvesti, odpeljati; 1) wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) = odlagati, verzögern, C.
831. odvȃžati, -am, vb. impf. ad (odvesti) odvoziti, odpeljati; 1) mittelst eines Fahrzeuges wegführen; začeli so podrtine odvažati; — 2) verschieben, C.
832. odvẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad odvesti (vedem) 2); an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); o. domače žrebe in promese, Levst. (Nauk).
833. ogrę́dən, -dna, adj. "ves ogreden dan sem delal", t. j. ves dan, kolikor ga je, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
834. ogreníti, -ím, vb. pf. verbittern; življenje, veselje komu o.
835. ohlȃda, f. die Abkühlung, Vest.; die Erkaltung ( phys.), Cig. (T.); die Erfrischung, ogr.- C.
836. ohlápən, -pna, adj. nicht eng anliegend, locker, schlotterig, lax; ohlapno zvezati, locker o. nachlässig binden, Cig.; ohlapna obleka, ein weites Gewand; ohlapni črevlji, Cv.; — ohlapne roke biti, lange Finger machen (= izmikati), Cig.; — ohlapna vest, ein laxes Gewissen, Zv.; ohlapne in razustne popevke in zdravice, laxe und ausgelassene Lieder u. Trinksprüche, Jurč.
837. ǫ́jce, n. dem. oje, C. ( Vest.); — die Deichsel des Pflugwägelchens, Štrek.
838. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
839. okòł, -kóla, m. 1) eine Umzäunung (für Schweine, Schafe), der Viehhof, Mur., Jan., Danj.- Mik., C. ( Vest.), Trst. (Let.); — ein umzäunter Weideplatz, vzhŠt.; — der eingefriedete Platz um ein Haus herum, SlGor.; — 2) der Umkreis, Mik.; — tudi: ókoł, izgovarja se nav. ókol (ókolj), vzhŠt.
840. okọ̑li, I. adv. = okolo 1) herum, im Umkreise; okoli in okoli, ringsherum; — 2) ungefähr, beiläufig: okoli dvesto goldinarjev; — II. praep. c. gen. 1) um — herum: okoli vrta iti; okoli koga se plaziti; okoli sebe mahati s palico; — okoli božiča, um Weihnachten; — 2) (pri številih) bei: okoli dveh sto goldinarjev.
841. okràj, -krája, m. 1) der Landestheil: ves okraj je vinoroden, Slovan; der Bezirk, der District; sodnji (sodnijski) o., der Gerichtsbezirk, politični o., der politische Bezirk, nk.; — 2) der Rand, das Ufer, Mur., Cig.; — der Hutrand, die Krämpe, Cig., Valj. (Rad).
842. okrváviti, -ȃvim, vb. pf. mit Blut beflecken; ves grm je bila okrvavila, Jsvkr.; o. se, sich mit Blut beflecken; okrvavljen, blutbefleckt, Cig., Jan.
843. omámiti, -mȃmim, vb. pf. betäuben: čutnico o., Cig.; sopuh ga je omamil, Cig.; — od prevelike sreče ves omamljen, Jap. (Prid.); — bethören, verblenden, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.
844. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Podkrnci- Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
845. opáliti, -im, vb. pf. ab-, ansengen, anbrennen; o. si lase; bes te opali! Vrt., Levst. (Zb. sp.); — welk machen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo opalilo, Cig.; ves opaljen od solnca, jvzhŠt.; — o. koga po hrbtu, einen Streich auf den Rücken geben, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
846. opéči, -péčem, vb. pf. 1) ringsum der Wirkung der Hitze aussetzen: (ringsherum) braten, ein wenig braten, Cig.; kruh o., Brot bähen; anbrennen: roko, prste si o., sich die Hände, die Finger verbrennen; — o. se, sich durch Feuer verletzen, sich brennen; kdor se z vročim opeče, na mrzlo piha = ein gebranntes Kind fürchtet das Feuer, Cig.; — o. se, schlecht ankommen; — 2) verbrennen, bräunen: solnce mu je kožo opeklo; ves opečen, jvzhŠt.
847. operēta, f. vesela dram. igra, katere večji del se poje, die Operette.
848. opọ̑rnja, f. die Stütze: drevesce brez opornje, Ravn.; vejam pri sadnem drevju, kadar so zelo polne, dajo opornje, Gor.; tudi stebri pri lesenem kozolcu, na samem na vetru stoječem, opro se z opornjami, Polj.
849. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
850. oprȃskati, -am, vb. pf. bekratzen, ankratzen, aufstreifen; mačka ga je opraskala; ves je opraskan; — o. se, sich die Haut aufschürfen, sich reißen ( z. B. an einem Nagel).
851. opravílọ, n. 1) das Geschäft oder die Beschäftigung, die einem obliegt; to ni mojega opravila, Met.- Mik.; to ne spada v moje o. (in mein Fach), Cig.; to je tvoje opravilo, das ist deines Amtes, Cig.; ves je v opravilih, er lebt dem Geschäfte, Cig.; o. imeti s kom (čim), mit jemandem (etwas) zu thun haben, Cig.; opravila komu da(ja)ti, jemandem Beschäftigung geben, Cig.; die Function, Cig., Jan., DZ.; cerkveno o., die kirchliche Function, der Gottesdienst; pravno o., ein Rechtsgeschäft, DZ.; kupčijsko o., ein Handelsgeschäft, DZ.; — 2) = oprava, der Anzug, Dol.- Cig., Dalm.
852. oprẹ́ti, -prèm, vb. pf. anspreizen, anstützen, Cig., Jan.; drevesa, kozolce o. z opornjami, Polj.; vaje v oprti leži, Übungen im Liegenstütz, Telov.; puško o., das Gewehr anlegen, richten, Danj. (Posv. p.); — o. koga, jemandem hilfreiche Hand reichen, V.-Cig.; o. se, sich anstemmen, sich stützen, sich anlehnen; o. se na kaj, Mur., Cig., Jan.; — o. se na dokaz, einen Beweis aufstellen, Cig.
853. oprijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oprijeti; o. kaj, umgreifen, zu umklammern suchen, Cig.; — o. se česa, sich an etwas anhalten, sich an etwas klammern, sich um etwas schlingen, Cig., Jan.; bršljin se oprijemlje drevesa, Zv.
854. ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.
855. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
856. oskrȗmba, f. 1) die Verunreinigung, die Besudelung, Mur., Cig.; die Verunstaltung, Vrt.; — die Befleckung, die Schändung, Cig., Jan., nk.; o. imena, C.; — 2) eine Hautkrankheit, Kr.- Valj. (Rad); der Ausschlag, Cig.; oskrumbe so se mu napravile po obrazu, Polj.; — die Räude (eine Baumkrankheit), Cig., M.; oskrumbe na drevesu, Pirc.
857. osmráditi, -smrȃdim, vb. pf. mit Gestank erfüllen; — ( fig.) osmrajena dušna vest, ogr.- C.
858. ostáti, -stȃnem, vb. pf. bleiben: an einem Orte bleiben: o. na svojem mestu; doma o.; ostani, dokler se ti ljubi; o. v postelji, zadi o., zurückbleiben; — in einem Zustande oder Verhältnisse bleiben: tako ne more o.; pokrit, oblečen o.; o. samica, sitzen bleiben (von einem Mädchen), Cig.; stanoviten, zvest o.; zdravi, z Bogom ostanite! Adieu! o. pri čem, es bei etwas bewenden lassen, Cig.; sich auf etwas beschränken, Cig. (T.); dolžan o., na dolgu o., schuldig bleiben; na laži o., mit Lügen bestehen, als Lügner erscheinen, Cig.; — übrig bleiben; ostali so trije sinovi; če odšteješ troške od dohodkov, nič ne ostane; — ostali, der übrige, Cig., Jan., C., nk.; — eine Zeitlang bleiben, verweilen; o. pri kom črez noč; o. pri kom, bei jemandem einkehren.
859. ostȃvščina, f. = ostalina, der Nachlass, die Verlassenschaft, SlN., Vest.; — hs.
860. ǫ́stər, -stra, m. die Schärfe, Mur.; nož je ves oster izgubil, Polj.; — za ostrom debel = nebistroumen, neolikan, Polj.
861. ostríca, f. 1) die Schärfe, die Schneide, Cig., Jan., DZ.; britvina ostrica, pravi kmet, Levst. ( Glas.); — 2) der Felsenzacken, Cig.; — 3) neka riba, C., Ip.- Erj. (Torb.); — 4) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — das Cyperngras (cyperus), Tuš. (R.); rumena o., das gelbliche Cyperngras (cyperus flavescens), C.; — die Schmiele (aira), Cig., C., Medv. (Rok.).
862. ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
863. osúpəł, -pła, adj. erstaunt, überrascht, bestürzt, nk.; osuplo koga pogledati, Svet. (Rok.); ves osupel, Erj. (Torb.).
864. osúti, -spèm, (-sȗjem), vb. pf. 1) rings umschütten; o. krompir, die Kartoffeln behäufeln, Cig.; — beschütten: o. s peskom; — nebo se je osulo z zvezdami, Erj. (Izb. sp.); — sich bemächtigen: strah me ospe, Jan.; — 2) o. se, abfallen (von Laub, Blüten, Trauben, Samen u. dgl.); grozdje se je osulo, Z.; Oh, cvetje je rahlo, Črez noč se ospe, Greg.; — sich entlauben: drevje se je osulo, die Bäume haben das Laub verloren; die Blüten verlieren: roža se osuje, Preš.; — abrieseln (vom Sande), Cig.; herausfallen (vom Samen), Mur.; abrispen: oves se osuje, Cig.; — 3) o. se, ausschlagen, ausfahren (vom Hautausschlag), Cig., Jan.
865. osvaljkáti, -ȃm, vb. pf. (zu Klößchen) zusammenrollen, Z.; — špeh je bil ves omazan in osvaljkan, Andr.
866. otrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) abschütteln, abbeuteln; o. hruško (drevo), o. hruške z drevesa, alle Birnen vom Baume schütteln; — ausschütteln: slamo o., Cig.; — ausschwingen; o. predivo, Cig.; — o. z glavo, den Kopf schütteln, o. z ramami, die Achseln zucken, Cig.; — o. se, sich schütteln; če mu tudi kaj rečem, otrese se, kakor moker pes, (= er macht sich nichts daraus), jvzhŠt.; — o. se koga (česa), sich jemanden (etwas) vom Halfe schaffen, sich entschlagen, Cig., Jan.; — o. se komu, jemandem mit Unwillen erwidern, BlKr.- M.; — 2) wegschütteln, abschütteln: jarm o., das Joch abschütteln, Cig.; ( nam. odtresti, Mik. (V. Gr. IV. 220.)).
867. otročnják, m. 1) = maternica, die Gebärmutter, Cig., Vod. (Bab.); otrǫ́čnjak, Mur.; — 2) = otročjak 2), die Fraisen, C.; — 3) = otročanec, otročaj, Vest.; — ein kindischer Mensch, SlN.
868. otŕzniti, otȓznem, vb. pf. ein wenig öffnen: o. vrata, okno, zaveso, C., Svet. (Rok.), (odtrz-) Bes.; — prim. otvrzniti in stsl. otъvrъzati.
869. otvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad otvesti, Cig., Jan., C.
870. ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
871. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
872. ovsíka, f. = črni oves, der Rauhhafer, Cig.
873. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
874. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
875. oznanílọ, n. die Verkündigung, die Kundmachung; — die Botschaft; veselo, žalostno o.
876. ozòb, -zǫ́ba, m. = zob f., oves, C.
877. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
878. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
879. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
880. pȃjž, m. eine Art Schild, Meg., ogr.- C.; — prim. it. pavese, Schild, C.
881. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
882. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
883. pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.
884. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
885. papı̑rjev, adj. Papier-: papirjevo drevesce, die Papierstaude, Cig.
886. patētičən, -čna, adj. vnet, slovesen (o govoru), pathetisch, Cig. (T.), nk.
887. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
888. pavēza, f. der Schild, Mur.; — prim. it. pavese.
889. 2. pẹ́ča, f. 1) das weibliche weiße Kopftuch der Sloveninen; — 2) p. papirja, ein Bogen Papier, ogr.- C., Z.; bukve v celo pečo, ein Foliant, Cig.; — p. platna, eine Webe, Cig.; — prim. it. pezza, lat. petia, C. ( Vest.), Mik. (Et.).
890. pečénje, n. 1) das Braten, das Backen; — 2) das Brennen: p. vesti, die Gewissensbisse, Cig.; — 3) das Gebratene, der Braten, Cig., Jan., Dol.- Z.; — das Gebackene, Cig.; — tudi: pečenjè, ogr.- Valj. (Rad).
891. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
892. pečȗšnica, f. der Küchenfetzen, C., vzhŠt.- Vest.
893. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
894. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
895. 2. perína, f. 1) = perutnina, V.-Cig.; — 2) das Federbett, Cig., Jan.; — 3) ein großes Blatt (von Kohl, Rüben u. dgl.), C., Vest.
896. 2. perı̑nje, n. coll. 1) Federzeug, C.; — 2) große Blätter (von Kohl, Rüben u. dgl.), Nov., Vest., Fr.- C.; perinja nabrati za svinje, jvzhŠt.
897. perìv, -íva, adj. morsch, angefault, vzhŠt.- Vest., Notr.
898. pérta, f. neki ženski demon, s katerim strašijo otroke; perta ima sekiro in hodi na dan po sv. treh kraljih, Bolc- Erj. (Torb.); perte, na Bolškem pos. v Trenti = vesne, ki hodijo o sv. treh kraljih blago in hudo delit, Slovan (1884. 303.); ("to je nemška Berchta: znana je po Gorenjskem, dolu do Tržiča, koder jo imenujejo pehtro ali pehtro-babo", Erj. [Torb.]).
899. pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.- C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.- C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.- C.; (= peške, Medjimurje- Vest.).
900. pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani