Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ves (501-600)

gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
grebíšica, f. der Taumelkäfer (gyrinus), (ker vesla ali "grebe"), Notr.- Erj. (Torb.).
gréda, f. 1) der Balken: g. iz drevesa, Trub.- Mik.; grede, das Gebälke, C.; — pos. der Breitenbalken im Dachstuhl, der Bundtram, Cig., BlKr., M.; — der Sprießel (im Vogelhause, an einer Leiter), Fr.- C.; pl. grede, die Hühnersitzstangen, der Hühnersitz, Mariborska ok.- C.; — pl. grede, das Aufsteigbrett für Hühner, die Hühnerleiter, vzhŠt.- C.; — 2) das Gartenbeet; gnojna g., das Mistbeet, C., = topla g., Cig.; tople in mrzle grede, ogr.- Valj. (Rad); — pl. grede, die Dünen, Cig. (T.); — 3) der Gang ( min.): rudna g., Cig. (T.); grede delati, Gänge bilden, Erj. (Min.).
greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
grísti, grízem, vb. impf. 1) beißen; konj žleb grize, das Pferd setzt auf, Cig.; orehe g., Nüsse aufbeißen; pes grize, der Hund ist bissig; psi se grizejo, die Hunde beißen einander, raufen; pren. g. se, zanken, Fr.- C.; — grize me, ich habe Bauchgrimmen; — vest me grize, es quält mich das Gewissen, Cig., Jan.; to me grize, darüber gräme ich mich, Cig., Jan.; — grizem se, ich gräme mich, Cig., Jan., Bleiw.- C.; — 2) mleko se grize, die Milch beginnt zu gerinnen, Z.
gŕlj, m. 1) grča v deski, der Knorren, Škrilje- Erj. (Torb.); — 2) ein Fichten- oder Tannenast, der als Fackelholz verwendet wird, Medv.- M.; stare grlje se strohnelih dreves iskati, Vrtov. (Km. k.); jelova treska, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krlj.
grmı̑čkati se, -am se, vb. impf. palice metati v grm: pastirska igra, Dragotinci ( Št.)- Vest. I. 125.
gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.- C., Poh.
1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
grofovína, f. die Grafschaft, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; Celjska g., Vest.; mejna g., die Markgrafschaft, poknežena g., die gefürstete Grafschaft, Cig. (T.).
gromovı̑t, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
grustíti, -ím, vb. impf. 1) ekelhaft machen: (vojaško veselje) jim grusti vse ostale radosti, LjZv.; — 2) anekeln: to me grusti, C.; — 3) g. se koga, jemanden scheuen, C.; — 4) grusti se mi kaj, es ekelt mich etwas an, Cig., Jan., ogr.- Mik., Dol.; — es verdrießt mich, ich habe keine Lust, Z.; nikdar se mu ni grustilo pridigovati, Krelj; grusti se mi delati, Z.
gȗmba, f. 1) = gumb, BlKr., M., Slom.- C.; — 2) smolikasta gumba na drevesu, Pirc, Mur., C.; pogl. gumpa.
gúsniti, gȗsnem, vb. impf., nam. golsniti, mucksen, Blc.-C.; ves čas ni gusnil, Tolm.- Erj. (Torb.).
gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
habəza, f. = habat, Hal.-Caf ( Vest. I. 153.).
hápiti, hȃpim, vb. pf. 1) schnappen, Z.; packen, C.; beißen, Ist.- C.; — 2) = začeti: hapil je moliti, vzhŠt.- C.; — 3) h. se česa, angreifen: h. se plošče, Vest.; etwas beginnen, in Angriff nehmen: h. se dela, vzhŠt.- C.; nauka z dobrim uspehom se h., Let.
1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
histǫ́rija, f. povest, die Historie: historije pripovedovati; — = zgodovina.
hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
hlastína, f. der Traubenkamm, die abgebeerte Traube, Cig., Vrtov. (Vin.), SlGosp.- C., Nov., Vest.; vino brez hlastin, gerebelter Wein, Ip.- Erj. (Torb.).
hrepenẹ́ti, -ím, vb. impf. sich sehnen, verlangen; h. po čem; hrepeni dober biti, Ravn.; V podobah gledat' hrepeni veselje Življenja rajskega, Preš.
hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.- C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. ( Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
hrę́ščati, -ím, vb. impf. krachen, knistern, schnarren, Mur., Cig., Jan., C., M.; hrast hrešči padajoč, C., Lašče- Levst. (Rok.); debeli pesek hrešči, C. ( Vest.); drži ga nekaj časa in stiska, — kar kosti so hreščale, Zv.; hreščiš, kakor Vesne: tako pravijo človeku, kateri ima hud kašelj, Krn- Erj. (Torb.); — lärmen, Lašče- Erj. (Torb.); — h. v koga, in jemanden hinein reden, C.
hrstati, -am, vb. impf. = hrustati, C. ( Vest.).
hrȗp, m. der Lärm, das Getümmel; h. delati, lärmen; h. je vstal, ein Lärm entstand; h. zagnati, einen Lärm erheben; posvetni h., das Weltgeräusch, Cig.; Ne odpodi od nas življenja tata Veselja hrup, Preš.; bojni h., der Kriegslärm, Cig.; — lebhaftes Gerede, Cig.; h. narediti, h. med ljudmi napraviti, Lärm verursachen, Aufsehen erregen, C., Cig. (T.); brez hrupa, ohne Aufsehen, prunklos, Cig.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, ( pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.- Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.- C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
hudíka, f. der wollige Schneeball (viburnum lantana), C. ( Vest.); — prim. hudobika, dobrika.
hujsən, -sna, adj. = hud: h. pes, kajk.- Valj. (Vest.).
ígra, in: igrà, -è, f. das Spiel; otročja, pastirska i., das Kinderspiel, das Hirtenspiel; besedna i., das Wortspiel; i. s kvartami, das Kartenspiel, Cig., Jan.; i. v kocke, das Würfelspiel, Cig., Jan.; — gledališčna i., das Bühnenspiel, das Bühnenstück, Cig., Jan., nk.; vesela i., das Lustspiel, Cig., Jan., nk.; i. s petjem, das Vaudeville, Cig., Jan.; — das Musikspiel, V.-Cig.; i. na orglje, das Orgelspiel, Jan.
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
ilka, f. die Waldangelika (angelica silvestris), Z.; — der Eisenhut (aconitum napellus), Nov., na Otlici in na Mrzli Rupi- Erj. (Torb.); (tudi: ilika, Kras).
inȃčica, f. drugačno besedilo v raznih izdavah istega spisa, povesti itd., die Variante, nk.
ı̑nda, adv. zu anderer Zeit, sonst, Mur., Mik., vzhŠt.- Valj. (Vest.); inda pridi, SlGor.; inda je bilo drugače, SlGor.
inovę̑rnik, m. = inoverec, Vest.; — stsl.
íti, grę́m, ( tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.- C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.- Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.- Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.- Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
iz, * I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.- Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova ( Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva ( Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.- Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.- Cig.; iz nenada ( nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.- C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.- C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.- C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s ( z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
izbę̑ra, f. = izbira: ves Egipet ti je na izbero, Ravn.; izberi si jedno teh služeb, na izbero sta ti, Erj. (Izb. sp.).
izbráti, -bérem, vb. pf. 1) auswählen, aussuchen, eine Wahl treffen; slabo sem si izbral, ich habe eine schlechte Wahl getroffen; — erwählen, wählen; i. koga za poveljnika, Cig.; i. v kneza, Vrt.; — 2) mit dem Ausklauben fertig werden; ali si že izbrala lečo? — 3) zu Ende lesen, auslesen: i. knjigo, povest.
izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
izcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad izcvesti; efflorescieren ( min.), Cig. (T.).
izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).
izdȃjati, * -jam, -jem, I. vb. impf. ad izdati; 1) herausgeben: i. časnik, knjige, Cig., Jan., nk.; emittieren: i. menice, Cig., Jan., nk.; verausgaben: denar brez potrebe i.; — 2) verrathen, Cig., Jan., nk.; preisgeben: i. koga hudiču, verwünschen, C.; — 3) (po nem.) ausgeben, ausgiebig sein; — II. izdajáti, -dájam, -jem, vb. pf. mit dem Ausgeben, Geben fertig werden; ves denar sem izdajal; ves kruh sem izdajal psu.
izdávati, -am, I. vb. impf. = izdajati I., vzhŠt.; — II. = izdajáti II. vb. pf. mit dem Geben fertig werden: ves denar sem izdaval, vso opeko sem izdaval, ich bin mit dem Reichen der Ziegel fertig, na vzhodu.
izdẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) fertig ausarbeiten, verfertigen; zvesto i. posodo, Škrinj.- Valj. (Rad); durchführen ( z. B. ein Bild), Cig. (T.); z barvami i., colorieren, Cig. (T.); na pol izdelan, halb geformt, Cig. (T.); učenec letos ni izdelal (šole), der Schüler ist nicht durchgekommen, er hat das Jahr verloren; izdelavši (zdelavši) šesto šolo, LjZv.; — 2) abmatten, hernehmen; mrzlica ga je hudo izdelala; i. se, sich abarbeiten; ves izdelan, ganz abgemattet.
izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
izkazíti, -ím, vb. pf. verderben, verpfuschen; i. kako delo; vse izkazi, kar v roke prime; trikrat premišljeno, še rado izkaženo, Npreg.- Polj.; vino i., den Wein verfälschen, Cig.; vreme nam je veselico izkazilo; — entstellen, Cig.; i. ude, verstümmeln, Cig.; — entehren, schänden, Meg., Dict.- Mik.; — i. se, schlecht ausfallen: izkazilo se mi je delo; verderben, ( intr.); vino se je izkazilo; izkazilo se je, die Sache ist zu Wasser geworden, Cig.; ( nav. skaziti; toda prim. stsl., rus. iskaziti; izkažen, Trub.).
2. izníkniti, -nı̑knem, vb. pf. entschwinden, C.; i. iz oči, Vest.
izopáčenost, f. = izpačenost, die Verdorbenheit, die Verkehrtheit, Vest.
izpáriti, -pȃrim, vb. pf. ausdünsten, ausdämpfen, verdämpfen, Mur., Cig. (T.); i. se, verdampfen, Cig. (T.); muzga po drevesu se zadosti izpari, (sp-) Pirc.
izpẹ̑hati, -am, vb. pf. durch schnelles Gehen, Laufen ermüden, Jan., Cig., C.; konja i., das Pferd zusammenreiten, Cig.; ves izpehan prišel je domov, jvzhŠt.; (speh-) Cig., Jan.; i. se, sich außer Athem laufen, jvzhŠt.
izpívati, -vam, vb. impf. ad izpiti; austrinken; ako mi ne poveste, kdo vsak dan darove sneda in izpiva, kar umoriti vas rečem, Ravn.
izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.
izpodjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) unterhalb abfressen, unterfressen; črv je drevesce izpodjedel; unterspülen: breg i.; — 2) i. koga, jemandem im Essen zuvorkommen, Cig.; — jemanden verdrängen, eines Vortheils berauben, Cig.
izpolȃganje, n. das Aussetzen (von Kindern), Vest.
izprášati, -am, vb. pf. 1) ausfragen, prüfen, ausprüfen; izprašan, geprüft; vse učence i., alle durchprüfen; — ein Verhör anstellen, einvernehmen, Cig., Jan.; — svojo vest i., sein Gewissen erforschen; — 2) durch Fragen erforschen, erfragen; ravno so bili strojarjevo hišo izprašali, Ravn.; — pogl. izvprašati.
izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
izprhčáti se, -ȃm se, vb. pf. durch Abliegen mürbe werden, jvzhŠt.; izprhčana jabolka, Št.- Vest.
izpúliti, -im, vb. pf. durch Raufen herausbringen, ausraufen, ausreißen: lase si i., drevesce s korenino i., auswurzeln, Cig.; komu kaj iz rok i., jemandem etwas aus den Händen entreißen; — iz koga kaj i., jemandem etwas abnöthigen, Cig.
izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.- Valj. (Rad).
izrẹ́dčiti, -rẹ̑dčim, vb. pf. schütter, dünn machen, lichten; i. gozd, einen Wald auslichten, Cig., Jan.; i. trte, Vrtov. (Vin.); — verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; z vodo i. kaj, Nov.; i. zrak, Vest.
izrodíti se, -ím se, vb. pf. 1) ausarten, degenerieren, Cig. (T.), C.; — jezik se je v razna narečja izrodil, die Sprache hat sich zu verschiedenen Mundarten umgestaltet, Vest., Trst. (Let.); — 2) i. se, aufhören Früchte zu tragen: drevo se je izrodilo, Cig.
izrváti, -rújem, vb. pf. ausraufen; i. drevesce s koreninami; i. zob, einen Zahn ausbrechen, Cig.; — i. se, sich losreißen, sich entwinden, Cig.; — (pomni: praes. izrvem ["izreve"] Dict.; prim. stsl. rъvą).
izsiljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izsiliti; abdringen; miloščino i., Vest.
iztı̑rati, -am, vb. pf. hinausjagen; fortjagen: od hrama i., Valj. (Vest.); verbannen, Cig., Jan.
iztrẹbílọ, n. 1) das Ausführungsorgan ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Nachgeburt, C., Vest.
iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden ( zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
izvȃjati, -am, vb. impf. ad izvesti, izvoditi; 1) (her)ausführen, Cig.; — etymologisch ableiten, nk.; deducieren, folgern, Cig. (T.), nk.; i. pravico, ein Recht ableiten, DZ.; i. kaj iz teorije, Žnid.; — 2) ausführen, durchführen, executieren, Cig. (T.).
2. izvȇdba, f. die Durchführung, Jan., DZ.; — prim. izvesti.
izvı̑n, m. 1) die Verrenkung, Dict., Cig., Valj. (Rad), Štrek.; — 2) der Seidelbast (daphne mezereum), ker se izvinjenje z lubom tega grma celi, na Otlici- Erj. (Torb.); — die Lysimachie (lysimachia sp.), Avber (Kras)- Erj. (Torb.); — die Waldminze (mentha silvestris), Ip.
izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
jágoda, f. 1) die Beere; — rdeča j., die Erdbeere, die Frucht der Walderdbeere (fragaria vesca); tudi samo: jagoda; jagode brati; — črna j. = borovnica, die Heidelbeere, Cig., Jan.; — šipečja j., die Hagebutte (Hetschepetsch), Cig., Tuš. (R.); — volčja j., die vierblättrige Einbeere (paris quadrifolia), Tuš. (R.); tudi: die Tollkirsche, Cig., C., M.; — pasja j., der Nachtschatten (solanum), C.; — metuljeva j., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Cig., Medv. (Rok.); — 2) ein beerenähnlicher Körper, Cig.: das Rosenkranzkügelchen, C.; jagode brati na molku, Jurč.; morske jagode, Korallen, C.; — 3) Name einer erdbeerröthlichen Kuh, Cig., Tolm.- Erj. (Torb.).
jágodnjak, m. rdeči j., die Walderdbeere (fragaria vesca), Tuš. (R.).
jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.
jȃnka, f. der Weiberrock, Mur., Cig., Jan., Dol., vzhŠt.; — prim. švab. janke = weibliches Kleidungsstück, prim. tudi: nem. Jacke, avstr.-nem. janker, C. ( Vest. I. 62.).
jásəłčən, -čna, adj. Krippen-; jaselčna veselica, ZgD.
jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
ječmę̑nščak, m. = ruski oves, C.
jekljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, C., Vest.
jermenáča, f. die Riemenpeitsche, Vest.
jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.
jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.
jezikodrǫ̑bəc, -bca, m. der Wortspalter, Trst. (Let.), Vest.
jezikoslǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. impf. Sprachforschung treiben, Vest., Raič ( Let.).
jezikotvǫ́rən, -rna, adj. sprachbildend: jezikotvorna doba, Vest.
júgniti, jȗgnem, vb. pf. aufthauen, C. ( Vest.).
júgovəc, -vca, m. der Südländer, Z., Vest.
jútrov, adj. Morgen-, östlich: jutrova dežela, das Morgenland, Mur., Cig., Jan.; — jutrovo, das Morgenland, Cig., Jan.; na jutrovem, im Morgenlande, Cig.; — morgenländisch, Cig., Jan.; jutrova civilizacija, Vest.
k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.- Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.- C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.- C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.- C., BlKr.
kahljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = hahljati, hervorsprudeln, Jan.; Krka kahlja kar na ravnem iz tal, kakor iz grla, Glas.; vino iz soda kahlja, Z.; k. se = zelo kaditi se, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) k. se, laut lachen: k. se od veselja, LjZv., Kr.
kàjkaj, pron. indef. = kjekaj, irgend etwas, C., kajk.- Vest.; (tako tudi: kajkam, kajkod itd., kajk.- Mik.).
kàkor, * adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.- Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
kakǫ́v, adj. = kakšen, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Sl. Spr.); vi veste, kakove zapovedi sem vam dal, Dalm.; tudi: kákov, Št.; črez kakove pol ure, Pjk. (Črt.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA