Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

ves (201-300)

  1. poveseljáčiti, -ȃčim, vb. pf. eine Zeitlang lustig leben, Let.
  2. poveseljénje, n. die Erfreuung, der Trost, Jap., Vrt., Burg.
  3. poveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poveseliti, Mur., Cig.
  4. povesę̑łnik, m. der Erfreuer, Valj. (Rad).
  5. povẹ́səmce, n. dem. povesmo, Cig.
  6. povẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) nacheinander aufhängen, Mur.; hängen lassen: vse rokovnjače p., Jurč.; — 2) hängen machen, senken: glavo, ušesa p., C.; vsi so povesili glave, Erj. (Izb. sp.).
  7. povesláti, -ȃm, vb. pf. 1) ein wenig rudern; — 2) p. koga, jemanden umrudern, überrudern, Cig.
  8. povę́slọ, n. das Garbenband, Mur., Jan., Mik., Gor.- Erj. (Torb.); — übhpt. ein (nicht eisernes) Band, C.
  9. povẹ́sma, f. = povesmo, Meg.- Mik.
  10. povẹ́smọ, n. das zusammengedrehte Bund gehechelten Spinnhaares, die Reiste; — tudi: p. detelje, ein Bündel Klee, Jurč.; — prim. povesiti.
  11. povẹ̑st, f. die Erzählung; zgodovinska p., eine geschichtliche Erzählung, nk.; — = zgodovina, die Geschichte, h. t.- Cig. (T.).
  12. povẹ́stən, -stna, adj. 1) = vesten, C.; — 2) Geschichts-, geschichtlich, Cig. (T.); povẹ̑stnọ znanstvo, die Geschichtswissenschaft, Cig. (T.).
  13. povésti, -védem, vb. pf. 1) führen, Z.; — p. govor o kom, das Gespräch auf jemanden lenken, Erj. (Izb. sp.); — 2) p. se, gelingen: vse se mu dobro povede, Svet. (Rok.); to se ti je pa povedlo! Polj.
  14. povę́sti, -vę́zem, vb. pf. beim Sticken verbrauchen, versticken, Cig.
  15. povẹ̑stica, f. dem. povest, das Geschichtchen, das Histörchen, Cig., Jan.; ( nam. povestca).
  16. povẹ̑stnica, f. das Geschichtsbuch, Cig. (T.); — = zgodovina, die Geschichte, Cig., Jan., C.; — hs.
  17. povẹ̑stničar, -rja, m. der Historiker, C., Let.; — hs.
  18. povẹ̑stnik, m. der Geschichtsschreiber, Cig. (T.); — hs.
  19. povẹ̑stništvọ, n. die Geschichtsforschung, Jan. (H.).
  20. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
  21. prápovẹ̑st, f. die Urgeschichte, Cig. (T.).
  22. precvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. 1) aufblühen, hervorblühen, Cig., ogr.- C.; — piskri precveto, die Töpfe werden (infolge der hindurchdringenden Nässe) schimmelig, C.; — hindurchdringen: pot mi je precvel skozi srajco, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = odcvesti, verblühen, M.; — 3) p. se, sich überblühen: drevo se je precvelo (= imelo je preveč cvetja), Cig.
  23. predvẹ̑stje, n. der Vorbericht, Navr. (Spom.).
  24. prepovẹ̑st, f. das Verbot, C.; — das Interdict, C.; — der Arrest: v prepovesti biti, in der Haft sein, C.
  25. pretvésti, -tvézem, vb. pf. 1) an einem anderen Orte o. anders anbinden: konja p., Mik.; — 2) vorschützen, vorwenden, C.
  26. prevẹ̑sa, f. der Überhang, Jan. (H.).
  27. prevesę̑ł, adj. zu froh; — überaus froh; freudenvoll.
  28. prevẹ̑sica, f. die Schwebe, C.; die Kippe: moja sreča je na prevesici, mein Glück ist auf dem Spiel, Levst. (Zb. sp.).
  29. prevẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. überhangen machen, überhängen, M.
  30. prevesláti, -ȃm, vb. pf. durchrudern.
  31. prevę́slọ, n. das Überband, C.; = poveslo, das Garbenband, Svet. (Rok.); pri povezovanju prevesla nositi, Ravn. (Abc.); s preveslom snope vezati, Jurč.
  32. prevẹ́smọ, n. = preveslo, das Garbenband, Mik.
  33. prevẹ́sniti, -vẹ̑snem, vb. pf. überhangen machen: na kolenu p. koga, Glas.
  34. prevésti, -védem, vb. pf. 1) hinüberführen, nk.; — 2) absetzen, umsetzen, an Mann bringen: veliko blaga p., Cig., Svet. (Rok.), Dol.; p. in spečati kaj med ljudi, Slc.; ta krčma veliko prevede, Dol.; — menico p., einen Wechsel girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., rus.); — 4) einen Ausdruck auf einen andern zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
  35. 1. prevésti, -vézem, vb. pf. hinüberfahren ( trans.), überführen, Jan., Vrt., Prip.- Mik.
  36. 2. prevę́sti, -vę́zem, vb. pf. übersticken, Cig., nk.; — prim. vesti (vezem).
  37. prezvẹ̑st, adj. zu treu; — überaus treu; allergetreuest, treugehorsamst.
  38. pricvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. hervorblühen; — heranblühen, erblühen: sreča mi je pricvela, Z.
  39. pripovẹ̑st, f. 1) das Erzählte, die Erzählung; dve kratki pripovesti, ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Sprichwort, Meg., Alas., Mur., Dalm.; — tudi: prípovest, ogr.- Valj. (Rad), jvzhŠt.; pripọ̑vẹst, Dict.
  40. pripovẹ̑stən, -stna, adj. Erzählungs-: pripovestno, erzählungsweise, Cig.
  41. pripovẹ̑stnik, m. der Erzähler, C., Let.
  42. pritvésti, -tvézem, vb. pf. anbinden, Cig., C.
  43. privẹ̑sək, -ska, m. das Anhängsel, das Angehänge, Cig., Jan., DZ.
  44. privẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. hinzuhängen, Cig., Jan., M., nk.
  45. privesláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Rudern verdienen, Cig.
  46. privesláti, -ȃm, vb. pf. 1) angerudert kommen; na kamen p., an einen Stein anrudern, Cig.; — 2) errudern, Cig.
  47. privésti, -védem, vb. pf. = pripeljati, führend heranbringen, herbeiführen, Cig., Jan., nk.; — p. koga k čemu, jemanden zu etwas bringen, nk.
  48. 1. privésti, -vézem, vb. pf. = pripeljati, nk.; — stsl.
  49. 2. privę́sti, -vę́zem, vb. pf. dazusticken, ansticken, Cig.
  50. proizvésti, -védem, vb. pf. 1) ableiten, Jan. (H.); — 2) schaffen, producieren, Cig. (T.), Zora; — 3) ausführen, executieren, nk.
  51. prvẹ́skinja, f. = prvesnica, C., Z.
  52. prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
  53. razcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. aufblühen, erblühen, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ko suha hruška razcvete, Ondaj nazaj pridi, Npes.-K.; — nav. r. se.
  54. razvesę̑łən, -łna, adj. erfreulich, Mur., SlN.
  55. razveselı̑telj, m. der Erfreuer, kajk.- Valj. (Rad).
  56. razveselı̑teljica, f. die Erfreuerin, kajk.- Valj. (Rad).
  57. razveselı̑təv, -tve, f. die Erfreuung, Cig.
  58. razveselíti, -ím, vb. pf. erfreuen; prijetna novica me je razveselila; erheitern, lustig machen; vino ga še razveseli; r. se, von Freude erfüllt werden; r. se koga, česa.
  59. razveseljávati, -am, vb. impf. = razveseljevati, ogr.- Valj. (Rad).
  60. razveseljevȃnje, n. das Erfreuen; die Ergötzung, die Belustigung(en).
  61. razveseljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razveseliti; erfreuen, ergötzen; — erheitern; vino razveseljuje človeško srce.
  62. razveseljevȃvəc, -vca, m. der Erfreuer, Cig.
  63. razveseljìv, -íva, adj. erfreulich, Mur., C., Levst. (Pril.).
  64. razvẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. an verschiedenen Punkten aufhängen, rings aufhängen, Cig.; razvešene svilene rute, Jurč.; pajčini podobno r. niti, Glas.
  65. razvésti, -védem, vb. pf. = razpeljati, auseinanderführen, auseinanderleiten, nk.
  66. samosvẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.), nk.
  67. samosvẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, Cig. (T.), nk.
  68. samozavẹ̑st, f. das Selbstbewusstsein, nk.
  69. samozavẹ́stən, -stna, adj. selbstbewusst, nk.
  70. sekvēstər, -stra, m. neka vrsta zasege; tudi: upravitelj tako zasežene stvari, der Sequester.
  71. sekvestrácija, f. die Sequestration, Cig., DZ.
  72. sekvestrı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) sequestrieren, Cig., Jan.
  73. slabovẹ́stən, -stna, adj. ein schlechtes Gewissen habend, C.
  74. slọ̑ves, m. 1) die Feierlichkeit, Mur., Mik. (Et.); (slovez, Ravn.); — 2) der gute Ruf, der Ruhm, Mur., Jan., C.; sloves se je od njega razširjal, Ravn.; dobrega slovesa, gut beleumundet, Levst. (Cest.); — 3) s slovesom, mit Verlaub, mit Respect zu melden, Meg., Dict., Cig., Jan., M., C.; s slovesom govoriti, Trub.; oni človek je kakor (s slovesom) svinja, Bas.; sloves reči, povedati = s slovesom, Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — ( prim. slovo in sloba).
  75. slovę́sən, -sna, adj. 1) feierlich, Mur., Cig., Jan.; slovesna prisega, s slovesnim glasom, slovesno obljubiti, obhajati kaj, nk.; — slovesna dela, ruhmvolle Thaten, Ravn.; (slọ̑vesən, Mur.); — 2) Abschieds-: slovesni list, Jan.; — 3) slọ̑vesno = s slovesom, mit Verlaub zu melden, Mur., C.; to mi je, slovesno, nekdo ukazal, M.
  76. slovę́snost, f. 1) die Feierlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; (slọ̑vesnost, Mur.); — 2) = slovstvo, knjištvo, Jan., Nov., nk.; ( rus.).
  77. stovésəłn, adj. hundertruderig, Cig.
  78. stovésəłnat, adj. hundertruderig, Cig.
  79. 1. svę̑st, f. = svast, die Schwester der Frau, Dict., Kras- Cig.; des Mannesbruders Frau, Dalm.; — = mojega brata žene sestra, vzhŠt.- C.
  80. 2. svẹ̑st, -ı̑, f. 1) das Bewusstsein, Cig., Jan., Lampe (D.), nk.; v svesti sem si, ich bin mir bewusst: v svesti sem si, da sem prav storil, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Überzeugung, die Zuversicht, Mur., Cig., Jan., Met., C.; ostrmeli so, s kakšno častjo in svestjo jim je te nauke pravil, Ravn.; Bog naj bo naša svest ob sili, Ravn.; z veliko svestjo na Boga se zanašati, Ravn.; s svestjo se nadejati, zuversichtlich hoffen, C.; — die zuversichtliche Erwartung: v svesti si biti česa, sich einer Sache versehen, gewärtig, gewiss, sicher sein, Cig., Jan., C.; božje milosti si biti v svesti, Trub.; nobene škode si nismo v svesti, wir besorgen keinen Schaden, Trub.; nič reči niso vedeli temu odgovoru, ki si ga niso bili v svesti, Ravn.; nobeno uro si ni bil življenja v svesti, Ravn.; človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja in življenja, LjZv.; v svesti si tretjega otroka, in Anwartschaft eines dritten Kindes, Levst. (Pril.); to sem storil v svesti, da mi boš ti pomagal, Levst. (Rok.); nocoj smo bili brata v svesti, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Treue, Kast.- C.; — die Gewissenhaftigkeit, C.
  81. svẹ̑st, * svẹ́sta, adj. 1) = zvest, Mik. (V. Gr. II. 160.); — 2) eingedenk, Jan.; — 3) s. sem si česa, Cig., nk.; ( nam. v svesti sem si česa; pogl. 2. svẹ̑st f.).
  82. svẹ́stən, -stna, adj. besinnungsvoll, Cig.; bewusst ( phil.), h. t.- Cig. (T.); s. samega sebe, selbstbewusst, Cig. (T.).
  83. svẹstíti se, -ím se, vb. impf. zuversichtlich erwarten, Mur., Cig.; zveličarja se s., Ravn.
  84. širokovẹ́stən, -tna, adj. = široke vesti, von weitem Gewissen, lax, Z., nk.
  85. širokovẹ̑stje, n. der Laxismus, Cig.
  86. širokovẹ́stnost, f. der Laxismus, C.
  87. taves, m. der Vampyr, BlKr.- Trst. (Let.).
  88. tənkovẹ́stən, -stna, adj. gewissenhaft, nk.
  89. tənkovẹ́stnost, f. die Gewissenhaftigkeit, nk.
  90. travestı̑ja, f. predelava na smešno, die Travestie.
  91. trivésəłn, adj. dreirudrig, Cig.
  92. triveslják, m. der Dreiruderer, Cig.
  93. trovesláča, f. der Dreiruderer, Jan. (H.).
  94. tvésti, tvézem, vb. impf. 1) binden, V.-Cig., Mik.; heften, knüpfen, Jan.; anhängen, anheften, Mur.; — t. se na koga, sich an jemanden hängen, V.-Cig., Gor.; t. se na izprijene ženske, Ravn.; — 2) albernes Zeug reden, M., Valj. (Rad); tako mi je tvezel, da me ušesa bole, Gor.; (v nekaterih virih napačno: tveziti).
  95. tvę̑stje, n. die Verbrämung, die Borte, die Tresse, Kast.- C.; t. okoli ožrelja, Dalm.
  96. usvẹstíti, -ím, vb. pf. 1) zum Selbstbewusstsein bringen, Cig.; — 2) vergewissern, V.-Cig.
  97. veroizpovẹ̑st, f. = veroizpovedanje, Cig. (T.), nk.; — hs.
  98. verovẹ̑stnik, m. der Glaubensbote, ZgD., Cv.
  99. vvésti, -védem, vb. pf. = vpeljati, einführen, DZ., nk.
  100. vvę́sti, -vę́zem, vb. pf. hineinsticken: (na podgrinjalu) je bil vvezen grb, Jurč.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA