ves (1.401-1.500)

1401. vánati se, -am se, vb. impf. ( pf.) 1) entsagen, sich entschlagen, sich begeben: v. se česa, Mur., C., Met.; on se vsega vana, časti, veselja in dobička, Ravn.; — 2) sich hüten, Mur.; — prim. anati se.
1402. včàsik, adv. = včasi 2), sogleich, C., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
1403. vdȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad vdati; 1) an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Norčave tiste matere, Ki daleč hčere vdajajo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Cig., Jan., M.; — 2) v. se, sich ergeben, sich fügen; — sich hingeben; v. se veselju, žalostnim mislim; — nachgeben: tla se vdajejo, deska se vdaja, Lašče- Erj. (Torb.); nogi sta se mu vdajali pod koleni, Jurč.; — 3) v. se, eingestehen; — 4) v. se, passen, Cig.
1404. vdáti, -dám, vb. pf. 1) ein Mädchen an einen Mann verheiraten, Mur., Cig., Jan.; Jaz sem vdala Nežico Daleč v deveto deželo, Npes. ( Kor.)- Kres; — v. se, heiraten (vom Weibe), Guts., Jarn., Cig., Jan.; Bom koj vdala se, bom pustila te, Npes. ( Kor.)- Kres; vdan, verheiratet (vom Weibe), Cig., C.; — 2) v. se, sich ergeben: v. se dobremu, slabemu, lenobi, pijančevanju, veselju, sovraštvu; — sich fügen, v. se svarjenju, Škrinj.- Valj. (Rad); sich ergeben: v. se v voljo božjo; vdan, ergeben; vdan komu, v voljo božjo; — v. se preskušnji, sich einer Prüfung unterziehen, DZ.; — capitulieren, die Waffen strecken; — nachgeben, sich biegen; deska se je vdala, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — to se bo vdalo, das wird sich geben, Cig.; — 3) v. se, eingestehen, zugeben, Cig., M., Krelj, Lašče- Levst. (Rok.); vdati se v kaj, Cig.; — 4) v. se, vb. impf. passen, gut stehen: ta obleka se ti lepo vda, Mur., Cig.; lepo se ji vda venček, vzhŠt.; vda se mu kakor prasici sedlo, es steht ihm plump, Mur.; — sich geziemen, sich schicken, Cig., C.; — ( nav. se piše: udati; toda prim. stsl. vьdati sę, češ.-moravsko vdati se, heiraten, sich ergeben).
1405. večę́rnica, f. 1) der Abendstern; — 2) der nachmittägige Gottesdienst an Sonn- u. Feiertagen, die Vesper, Mur., Cig., C., Ščav.; nav. pl. večernice; k večernicam iti; — 3) das Abendlied, Mur.; — 4) das Abendgeläute, M.; — das Abendgebet, C.
1406. večę̑rnja, f. die Vesperandacht, kajk.- Valj. (Rad).
1407. vę̑či, adj. compar. ad velik; größer; po večem, a) zum größeren Theile, größtentheils; b) oberflächlich, Z., Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol., Tolm.; iz večega, a) zum größeren Theile, größtentheils, Cig., C., Vest.; b) oberflächlich, noch nicht vollständig, C., Z.; hlod iz večega obtesati, jvzhŠt.; k večemu, höchstens; veči del (večidel) = z večine, zum größeren Theile, größtentheils; — (pravilneje od "večji", Cv.).
1408. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
1409. vẹ́ka, f. 1) der Deckel, Jan., Mik.; — der Ofendeckel, Mur., Jan., C., Vest.; — 2) die Fallthüre, Jan., Mik.; — 3) die Fassbodendaube, C., jvzhŠt.; — 4) der Mantelkragen, C.; — 5) das Augenlid, Mik.
1410. vẹ́ščəc, -čəca, m. 1) der Weissager, Jan., Vest.; — der Zauberer, Habd.- Mik., ogr.- C.; — 2) der Abendfalter, veščeci (crepuscularia), Cig. (T.).
1411. vę̑z, m. 1) = vez, f. das Band, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Art Ulme, za Muro- C. ( Vest.).
1412. vezenína, f. die Stickware, DZ.; — prim. vesti (vezem).
1413. vę̑zič, m. dem. vez; eine Art Ulme, Za Muro- C. ( Vest.).
1414. vídəm, -dma, m. der Pfarrpfründengrund, C., Vest.
1415. vínski, adj. 1) Wein-; vinska trta; vinske gorice, vinski kraji; vinska posoda; vinski ocet; v. bratec, der Zechbruder; — 2) weintrunken, berauscht; ves vinski in težak, Jurč.
1416. vı̑rnat, adj. = virovit, Trst. (Let.), Vest.
1417. víšnjev, adj. 1) Weichsel-; v. les; — 2) weichselfarbig, Jan.; dunkelfarbig, Meg.; — röthlichblau, violett, Mur., Cig.; višnjevi podlesek, Erj. (Izb. sp.); — blau, Cig., Jan., Kr.; vse višnjevo je Francozov, Cig.; tako so ga natepli, da je ves višnjev po životu, Gor.; — višnję́v, Mur.
1418. vlatíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. in Rispen schießen: oves se vlatini, C.
1419. vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; ( fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
1420. vọ̑dnat, adj. wasserreich, V.-Cig., C., Vest.
1421. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
1422. vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.- Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.- Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.- Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
1423. vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. ( Vest.); ( prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.- C.
1424. vorcan, m. 1) die mittelst einer Schnur gefärbelte Linie am Bauholz, ogr.- C. ( Vest.); — 2) das Brandmal, ogr.- C. ( Vest.); — das Wundmal, C.; — (morda iz nem. Vorzeichen?).
1425. vozȗnčək, -čka, m. das Wägelchen, Vest.
1426. vrẹ́či, vȓžem, vb. pf. 1) werfen; kamen v koga v.; v. kaj na tla; — snega je vrglo (= padlo), C.; — v. kaj na koga, jemanden einer Sache beschuldigen, C.; — 2) ausmachen, abwerfen; Gewinn eintragen, sich auszahlen; dobro mu vrže, Jap. (Prid.); iz svinca ločijo, če vrže, srebro, Vrtov. (Km. k.); ne vrže, es ist nicht der Mühe wert, Zv.; — 3) v. se po kom, jemandem nachgerathen, nacharten, Cig., C.; ne vrzite se po tem svetu! C.; v. se po žlahti, Dict.; = v. se v koga, Cig., C.; vrgel se je ves v svojega očeta, LjZv.; — 4) werfen, gebären (von Thieren), Cig., Dol.
1427. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
1428. vrẹténọ, n. 1) die Handspindel, mit welcher (ohne Spinnrad) der Faden gesponnen wird; — 2) die Schraubenspindel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); die Pressschraube, Cig.; der Spindelbaum bei der Weinpresse, Mur., Dalm., Dol.; — 3) die Welle, der Wellbaum, der Haspel (als Hebezeug), V.-Cig., Jan., Frey. (Rok.), Savinska dol.; — die Mühlradwelle, Mur., Cig., Dol.; — die Glockenwelle, Cig.; übhpt. jede Welle in einer Maschinerie, Savinska dol.; — die Töpferscheibe, Cig.- Vest.; — 4) die Ruthe zum Flachsschütteln, C.
1429. vrẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) einschneiden; v. ime v drevesno skorjo; eingravieren: v. črko v kamen; — 2) mit einer Gravierung versehen: vrezan kamen, eine Gemme, Zv.
1430. vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel ( geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.- Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.- Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; ( pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.- C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).
1431. vr̀h, praep. c. gen. = vrhu, oben auf; vrh drevesa, gore; vrh česa položiti; — vrh tega, obendrein, überdies.
1432. vrískati, -skam, -ščem, vb. impf. hellstimmig schreien; jauchzen; od veselja v.; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); — (vriščem, Štrek., Ben.- Kl.).
1433. vȓst, -ı̑, f. 1) die Reihe, C., Vest.; od treh vrsti raznih kamenov, Dalm.; z vrstjo mož za možem, der Reihe nach ein Mann nach dem andern, Levst. (Rok.); nav.: za vrstjo; brez vse vrsti, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) die Art, Žnid.; človek moje vrsti, meinesgleichen, Z., Vrt.; ni živel v stare čase, nego za naše dobe, z mojo vrstjo in pred mojimi očmi, LjZv.; — 3) das Lebensalter, ogr.- Mik., C.
1434. vrtȃnj, m. 1) die Windung, Habd.- Mik.; — 2) veliki ženitovanjski kolač, ki navadno visi nad nevesto, C., BlKr.- Let.
1435. vrtàv, -áva, adj. kdor se rad vrti: vesela, vrtava in živa hišna, Jurč.
1436. vsemírən, -rna, adj. = ves voljen (vesoljen), Cig. (T.); — stsl.
1437. vseoblȃst, f. die Allgewalt, Mur., Vest.
1438. vseoblástən, -tna, adj. allgewaltig, Mur., Cig., Vest.
1439. vvȃjati, -am, vb. impf. ad vvesti, einführen, nk.
1440. vzdumíti, -ím, vb. pf. = trdo spečega človeka prebuditi in storiti, da vstane, tudi: vrniti ga v svest, Lašče- Erj. (Torb.).
1441. vzkìp, -kípa, m. die Ausgährung, die Effervescenz, Cig. (T.), Let.; die Aufwallung, Bes.
1442. vzvẹ́ščati, -am, vb. impf. ad vzvestiti, ogr.- C.
1443. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
1444. zabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) hineinschlagen, einschlagen; žrebelj v steno, kol v zemljo z.; durch Einschlagen verschließen; sod (z veho) z., ein Fass zuspünden, zuschlagen; z žreblji z., zunageln, vernageln; kišto, krsto z.; z deskami z. kaj, etwas mit Brettern verschlagen; rov z., den Stollen verblenden ( mont.), Cig.; — zabit, vernagelt, borniert; — 2) einpauken, einprägen; v glavo komu z. kaj; — 3) verthun; ves denar z.
1445. zabrẹ́jiti se, -brẹ̑jim se, vb. pf. trächtig werden, kajk.- Valj. (Vest.).
1446. zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen ( v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.
1447. zacẹ́liti, -im, vb. pf. 1) heil machen, heilen ( trans.); rano z.; z. se, heil werden, heilen ( intr.); rana se je zacelila; — 2) = zaceliti se ( nam. zacẹ́lẹti); rana neče zaceliti, jvzhŠt.; noga mu je zacelila, vzhŠt.- Valj. (Vest.); prim. zaceleti.
1448. zacvẹ́tati, -am, vb. impf. ad zacvesti, Cig.
1449. začę́liti, -im, vb. pf. am Ende glatt beschneiden: ( n. pr. odlomljeno ali odkrhnjeno palico na koncu z nožem gladko prirezati), Lašče- Erj. (Torb.); tudi = malo na okroglo prisekati, Svet. (Rok.), Dol.; z. ali okrožiti petne konce podkovi, Levst. (Podk.); — ( pren.) einen entsprechenden Abschluss geben: povest z., Levst. (Zb. sp.).
1450. začímən, -mna, adj. vermöglich, Cig., Jan., M.; začimni ljudje, vermögliche Leute, Savinska dol.; — vermögend, fähig: beseda, ki je naše duše začimna rešiti, Ravn.; z. nebeškega veselja, Ravn.; — prim. za čim (pod: za I. C. 5).
1451. 1. začínjati, -am, vb. impf. ad začiniti; (die Speisen) abfetten, schmalzen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — würzen, Jan.; ( fig.) povest z zdravim humorjem z., Cig. (T.).
1452. začŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) mit einem Strich oder mit Strichen verzeichnen, ( z. B. eine Stelle im Buch), Cig.; — 2) anschlagen, abplätzen, schalmen: z. drevesa, Cig.; — z. selišče, den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 3) contourieren, Cig. (T.).
1453. zadẹ́vati, -am, vb. impf. ad zadeti, zadejati; 1) aufladen: na hrbet si z. kaj; dekla pri studencu vodo zadeva, Ravn.; — 2) z. si, sich bemühen: Kositba žmetno delo je, Pri njej si kaj zadevam, Danj. (Posv. p.); — 3) anthun: hudo so mu zadevali, sie haben ihn arg behandelt, Mur.; vedno mi nekaj zadeva (zadevlje), er thut mir immer etwas an, vzhŠt.; ajdom so veliko hudega zadevali, Dalm.; težkočo si z., sich Schwierigkeiten bereiten, Dalm.; to mi je veliko zadevalo, das hat mir viel Mühe gemacht, vzhŠt.; — 4) anstoßen; z. ob kaj; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan., nk.; — z. se, anstoßen; pijanec se zadeva ob vse ogle; jezik se mu zadeva, er stößt mit der Zunge an, Mur.; ( fig.) z. se ob zakon, gegen ein Gesetz verstoßen, Levst. (Nauk); — 5) treffen; — nesreče ga zaporedoma zadevajo; — betreffen, sich beziehen; to tebe zadeva; oznanim vam veliko veselje, ki zadeva ves izraelski polk, Ravn.- Valj. (Rad); z. se za kaj, etwas betreffen, kajk.- Valj. (Rad); z. se s kom, mit jemandem in Beziehungen stehen, Ravn.; — od vseh strani sem zadevan, ich bin von allen Seiten in Anspruch genommen, GBrda; — 6) vergeuden, Cig., Dalm.
1454. zadníti, -ím, vb. pf. ein Gefäß mit einem Boden versehen, bodmen, Cig., Fr.- C., Ip.- Erj. (Torb.); mit dem Fassthürchen schließen: z. lodrico, Kras; — mittelst einer Nuth aneinander fügen, spunden: zadnjene deske, gespundete Bretter, DZ.; — (zadnit [ nam. zadnjen] mit einem Boden versehen oder damit luftdicht verschlossen: zadniti sodi, Vrtov. [Km. k.]; — übhpt. verschlossen: Nebni ves oblok [oblog] Je zadnit v okrog, Danj. [Posv. p.]; — mit dem Schnupfen behaftet: pošasten ali zadnit, Vrtov. [Vin.]).
1455. zȃdnjak, m. 1) mož pri zadnjem veslu na plavu, Pjk. (Črt.); — 2) das Hintere, die Hinterseite, Valj. (Rad); — 3) die Banklehne, ogr.- C.; — 4) das Hinterglied ( math.), Cig. (T.); — 5) das Brot vom Nachmehl, Jan. (H.).
1456. zadrẹvenẹ́ti, -ím, vb. pf. = odreveneti, erstarren, ogr.- C., Vest.; — z. v pameti, stumpfsinnig werden, ogr.- C.
1457. zadŕžati, -žím, vb. pf. 1) den Fortgang unterbrechen, aufhalten, hemmen; z. kolo; dolgo koga z.; verhindern, aufhalten; ako bi bil zadržan, im Verhinderungsfalle, Cig.; drugim dobro storiti naj nas nobeno še tako veselje ne zadrži, Ravn.- Valj. (Rad); verweilen machen, aufhalten; to me je zadržalo, da nisem mogel priti; — verzögern, z. kaj, Cig.; — zurückhalten: smeh z., Cig.; ne morem se z., ich kann nicht umhin, Jsvkr.; — zurückbehalten, Cig., Jan.; blago je bilo zadržano, Cig.; besedo v sebi z. = ne izgovoriti je, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (z. se, vb. impf. po nem. "sich verhalten", pogl. vesti se).
1458. zadušíti, -ím, vb. pf. ersticken machen; kašelj me hoče z.; dim ga bo zadušil; — ogenj, oglje z., das Feuer, die Kohlen löschen; — zadušena dolinica, ein dumpfiges Thal, Vrtov. (Km. k.); — z. vest, das Gewissen betäuben, Cig.; — z. upor, den Aufstand unterdrücken, Cig., Jan., nk.
1459. zaglę́dniti, -glę̑dnem, vb. pf. = zagledati, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
1460. zaglúšati, -ím, vb. pf. erschallen: razveselim se, gda (= kadar) tvoj glas zagluši, ogr.- C.
1461. zagovoríti, -ím, vb. pf. 1) verantworten, entschuldigen, M., Rož.- M.; nemajo, s čimer bi svoje grehe zagovorili, Krelj; zagovori ti mene! Trub.; — z. se, sich entschuldigen, M.; — 2) besprechen, beschreien, beschwören, Cig.; strup z. s skrivnimi besedami, Erj. (Torb.); svete besede so škrata zagovorile, LjZv.; — tudi: z. komu, jemanden beschreien, C.; — 3) zu sprechen anfangen, Jarn.; z. s kom, Zora; Zasmeja se, zagovori, Npes.-K.; — 4) z. se, sich verabreden, sich verschwören, Mur., Cig., Jan.; Sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje Svet zanič'vati se je zagovoril, Preš.; — = zaobljubiti se: z. se Bogu in devici Mariji, da bi grehe oprostil, SlN.; — 5) z. se, sich verreden, sich versprechen, fehlreden, Mur., Cig., Jan.; ne vem, kako sem se zagovoril, Jurč.
1462. zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.- C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci- Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.- Valj. (Rad).
1463. zahŕzati, -zam, -žem, vb. pf. zu wiehern anfangen, aufwiehern, Cig.; konji veselo zahrzajo, Erj. (Izb. sp.).
1464. zaigráti, -ȃm, vb. pf. 1) zu spielen anfangen, Cig.; bes. ein Instrument zu spielen anfangen; — einen Tanz aufführen ( fig.): Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava, Npes.- Jan. (Slovn.); — zu hüpfen anfangen: srce mu je zaigralo, Erj. (Izb. sp.); — solza mu zaigra v očesu, ein Thräne erglänzte in seinem Auge, C.; — 2) durch Spiel verlieren, verspielen; z. ves imetek.
1465. zajẹ́dati, -am, vb. impf. ad zajesti; 1) z. koga, beim Essen zu verdrängen oder ihm zuvorzukommen suchen, so dass er zu kurz kommt, Cig., C.; ( fig.) jemanden in seinen Rechten verkürzen, Fr.- C.; — 2) durch Essen verbrauchen, verzehren, verprassen, Cig.; — 3) hineinbeißen, M.; zajeda me, ich habe Bauchgrimmen, Celjska ok.- C.; — zajeda mi kaj, es wurmt mich etwas, Glas.; — als Schmarotzerpflanze an anderen Pflanzen wachsen, C.; ta rastlina ne zajeda drevesa, Zv.; — 4) mit beißenden Worten necken, Cig., M., Ip.; chicanieren, Jan.; — 5) z. se, sich einfressen, Z.; morje se zajeda v suho zemljo (bildet Einbuchtungen), Jes., Zora.
1466. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
1467. zaję́ti, zajámem, zajmèm, (zájmem), vb. pf. 1) einmal schöpfen; s korcem, z roko vode z.; juhe z žlico z.; korec vode mi zajmi! zajmite z nami! esset mit uns, Cig., Jan.; z lopato z., mit der Schaufel auffassen, Cig.; — 2) in Besitz nehmen, occupieren: on zajme po meni (nach mir), Svet. (Rok.); — 3) umringen, umzingeln, einschließen; z. sovražnike, Cig., M.; vojaki so trumo tujcev zajeli, Blc.-C.; mreža zajme ribe, Jap.- Valj. (Rad); — vesela družba vas je zajela, Erj. (Izb. sp.); — z. koga (z besedo), jemanden packen, ihm eine scharfe Lection geben, Krelj; — noč nas je zajela, die Nacht hat uns ereilt, Cig.; — 4) denar z., Geld auf Zinsen aufnehmen, Blc.-C., Z.
1468. zajǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) zu weinen anfangen; = z. se; z. se na ves glas; — 2) zajokan, verweint; ves zajokan.
1469. zakacáti, -ȃm, vb. pf. 1) verschmieren, verklecksen, Z.; z. kaj v knjigo, etwas ins Buch hineinschmieren, Cig.; — z. se, sich (mit Koth) beschmutzen: ves se je zakacal, ko je šel po blatu, BlKr.; — 2) einen Fehler begehen, etwas verschulden, sich vergehen, vzhŠt., ogr.- C.
1470. zakamenẹ́ti, -ím, vb. pf. = okameneti, Z., Vest.
1471. zakímati, -am, vb. pf. 1) zu nicken (= zu schlummern) anfangen, Cig., Vrt.; — 2) vernicken: ves čas z., Cig.
1472. zaklę̑təv, -tve, f. 1) die Verwünschung, Z.; — 2) der Schwur bei göttlicher Strafe, Cig., Vest.; — 3) die Verschwörung, Cig.
1473. zakováti, -kújem, vb. pf. 1) einschmieden; z. koga (v spone), jemanden in Fesseln legen, Cig., Jan., Nov., Zora, Slovan; — zuschmieden, zuhämmern, zunieten, Jan. (H.); — "zakovana"! reči mora, kdor se od svoje jamice oddali, kadar kozo bijejo, Lašče- Levst. (Rok.); "moja luknja je zakovana, z zlatom zalijana", vzhŠt.- Vest.; — 2) z. konja, ein Pferd beim Beschlagen vernageln, Guts., V.-Cig., Jurč.
1474. zakríčati, -ím, vb. pf. einen Schrei ausstoßen, aufschreien, ein Geschrei erheben; z. na ves glas; z. nad kom, na koga, jemanden anschreien.
1475. zakrížati, -am, vb. pf. mit einem Kreuze bezeichnen, Cig.; drevesa z. (abplätzen), Cig.; čebele v duplu z. = križ zasekati v duplo v znamenje, da so že najdene, Levst. (M.); zakrižan pajek, Škrinj.; = z. se, sich bekreuzen, Burg.
1476. zakrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) abrunden, zurunden; krlj, klado na koncu z., Notr.; mit dem Zirkel bezeichnen, C.; abzirkeln: z. podobo, Cig.; — 2) ein lustiges Lied zu singen anfangen: veselo pesem z.
1477. zakúpiti, -im, vb. pf. 1) aufs Einkaufen verwenden: z. ves denar, Cig.; — 2) z. se, sich mit eingekauften Vorräthen versehen oder verlegen, V.-Cig.
1478. zalívati, -am, vb. impf. ad zaliti; 1) begießen: rože z.; — 2) zugießen, ausgießen, vergießen, s svincem razpoke z.; zobe z., die Zähne plombieren; — vino z vodo z.; sod z., da je zmerom poln; solze oči zalivajo (füllen); — z vinom koga z. (= napajati), Erj. (Izb. sp.); — Obup mu zaliva srce zvesto, Preš.; — überfluten, überschwemmen, Jan.; — papir se zaliva, das Papier schlägt durch, Cig.
1479. 1. zalókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. versaufen, Cig.; ves petak z., LjZv.
1480. zamázati, -mȃžem, vb. pf. 1) verschmieren, zuschmieren; peč z ilovico, razpoke z apnom z.; — verstreichen, verwischen; z. črko tako, da se ne pozna več; — 2) beschmieren, beschmutzen; z. se pri delu; ves zamazan v obraz; zamazano perilo; — ( fig.) od grehov zamazana duša, C.; — 3) durch Schmieren verbrauchen; verklecksen: dokaj črnila z., Cig.
1481. zaməkníti, -máknem, vb. pf. 1) dahinrücken, M.; hinwegrücken, Mur.; — z. se, sich den Blicken entziehen, Levst. (M.); verschwinden, C.; — 2) schwächen: bolenje me zamakne (zamekne), Fr.- C.; — 3) verzücken, entzücken, (zamakniti) Mur., Cig., Jan.; z. se, in Verzückung gerathen; z. se v kaj, verzückt etwas anzusehen anfangen; ves zamaknjen ga je poslušal; zamaknjen v čitanje.
1482. zamǫ́kəł, -mókla, adj. 1) durchnässt, durchfeuchtet, Cig., Jan., C.; — sumpfig: zamokla zemlja, C.; mah raste po drevesu, katero v zamokli zemlji stoji, Pirc; — feucht: zamokla hramba, Slom.- C.; z. les, feuchtes Holz, Z.; mravi suše po zimi na solncu zamoklo pšenico, Vod. (Izb. sp.); — [2) dunkelfarbig, Cig., Jan.; pogl. zamolkel].
1483. zanorávati, -am, vb. impf. zum Narren halten, vzhŠt.- Vest.
1484. zaokréniti, -krę́nem, vb. pf. abbiegen, eine andere Richtung nehmen, SlN.; — z. oči, den Blick wegwenden, Vest.
1485. zapásti, -pásem, vb. pf. 1) erspähen, gewahr werden, Jan.; — 2) verweiden (= auf der Weide verlieren): ovco z., Cig.; z. konja, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — srečo z. (verscherzen), Cig.; — 3) beim Füttern (Weiden) verderben, überfüttern, verfüttern, Cig., Jan.; zapasena zalega, die Faulbrut (der Bienen), Cig.; — zapasen, mit überfülltem Magen, Vrtov. (Km. k.); — ta jed človeka hitro zapase, diese Speise ist geil (človek ne more od nje mnogo jesti), Kras- Erj. (Torb.); — z. se, durch zu viel Speise oder eine schlechte Speise sich den Magen verderben, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); z. se z jabolki, Cig.; — 4) z. se, sich vermehren (von Thieren): pred nekaj leti v naši vodi uže ni bilo rakov, a zdaj so se spet zapasli, Notr.
1486. 2. zapíliti, -im, vb. pf. ver-, zuspunden, Cig., Vest., jvzhŠt.; — prim. pilka.
1487. zapìs, -písa, m. die Aufschreibung, die Vormerkung, Cig., Jan.; übhpt. etwas Aufgeschriebenes, Valj. (Rad); — zapisi, Memoiren, Cig. (T.); — die protokollarische Aufnahme, Cig.; z. za mrličem, die Todfallsaufnahme, Cig.; zapisi, die Protokolle, C.; — das Recept, Cig.; — die Einschreibung, die Eintragung, Cig., Jan.; — die Verschreibung, Cig., Jan.; kar ženin nevesti zapiše, die Widerlage des Bräutigams, (zápis) BlKr.; — das Legat im Testament, Valj. (Rad).
1488. zapíti, -píjem, vb. pf. vertrinken, verzechen; z. ves svoj denar; z. na žganju, verschnapsen, Cig.
1489. zapǫ̑ga, f. die Krümmung, C. ( Vest.); — der Bug an Kleidern, SlN.- C.; — prim. zapogniti.
1490. zapojíti, -ím, vb. pf. übertränken, Cig.; — betrunken machen, berauschen, z. se, sich berauschen, Mur., vzhŠt.- Valj. (Vest.), Dol., Št.- Z., Danj. (Posv. p.).
1491. zapráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) durch schlechtes Gebaren sich einer Sache verlustig machen, verthun; z. ves denar, svoje zdravje, čast; — verlegen: z. nekam ključe, da jih ni moči najti, Cig.; — z. telesni sad, die Leibesfrucht abtreiben, Cig., DZ.; — 2) = zabeliti, schmalzen, C.; — 3) = zadelati, verstopfen, C.
1492. zaràn, adv. = zarana, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Vest.); na vse zaran, in aller Frühe, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — (zarȃn, f.: eno zaran čujejo ..., Npr.- Kres).
1493. zaredíti, -ím, vb. pf. 1) beim Aufziehen verderben, verfüttern: živinče z., zarejena živina, Cig., C.; — 2) durch Zucht vermehren, aufziehen, Jan., Cig. (T.); veliko živine z., Z.; v kratkem veliko sadnih dreves z., Pirc; drevje z. v gozdu, Cig.; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren; črvi se zarede v gnilem mesu; miši so se zaredile pod podnicami; praprot se je zaredila v vinogradu.
1494. 2. zarobíti, -ím, vb. pf. zum Sclaven machen, Vest., SlN.; gefangen nehmen, C.
1495. zarǫ̑čən, -čna, adj. Verlobungs-; zaročni prstan, der Verlobungsring, Danj.- M., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
1496. zaročeníca, f. = nevesta, Zora.
1497. zarojíti, -ím, vb. pf. 1) auftoben, aufbrausen; z. nad kom; — 2) verschwärmen: z. ves denar, Cig.
1498. zarǫ̑mati, -am, vb. pf. beim Pilgern verbrauchen, verpilgern: ves denar z., Cig.
1499. zasadíšče, n. der Ort der Anpflanzung: die Pflanzschule, Jan.; die Setze, Jan.; trsno, drevesno zasadišče, die Reben-, Baumschule, C.
1500. zasẹ́vati, -am, vb. impf. ad zasejati; säen, ansäen, Cig., Jan., C., M.; rodi zemlja travo ino zelje, katero se zaseva, Dalm.; vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev in zasevajo mlada drevesa, Ravn.- Valj. (Rad).

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani