ves (1.282-1.381)

1282. spodǫ́bən, -bna, adj. 1) = podoben, ähnlich, Mur., ogr.- Let.; — 2) anständig, geziemend; spodobno se vesti; spodobno je, es geziemt sich; — 3) fähig: s. za kaj, na kaj, s. česa, ogr.- C.; s. domanje pošteno hraniti, ogr.- C.
1283. spokojíti, -ím, vb. pf. beruhigen, Cig.; — jaz vas hočem spokojiti ("erquicken"), Krelj; — prim. stsl. vьspokojiti, sedare.
1284. spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.- Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.- Vest.
1285. spolǫ́vščina, f. = spolovina 1), spolovinstvo, vzhŠt.- Vest.
1286. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
1287. sprejẹ̑mati, -am, vb. impf. ad sprejeti; aufnehmen, Mur., Cig., Jan., C., nk.; tajnik sprejema nove člane v društvo, nk.; novice z velikim veseljem s., nk.; nauke s., lernen, C.; — empfangen; goste, denarje s.; Me radi povsod imajo, Me oče, mat' sprejemajo, Npes.-K.; Vsi grejo sprejemat ga, Npes.-Schein.; — übernehmen, Jan.; s. (izprejemati) vojake na trden dopust dane, Levst. (Nauk).
1288. spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.- Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.- Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
1289. sramežljìv, -íva, adj. schamhaft, verschämt; sramežljivo dekle; sramežljivo se vesti.
1290. srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih- Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
1291. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
1292. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
1293. stániti, stȃnem, vb. pf. 1) hintreten, (stanoti) C.; — 2) werden, geschehen, C.; — 3) = nehati, aufhören: dež stane, C.; — 4) = vstati, vzhŠt.- Vest.
1294. stȃrati, -am, vb. impf. 1) alt machen, Cig.; skrbi ga starajo, Mur.; — s. se, altern; — 2) abplagen, Cig.; kümmern, C.; s. se, sich kümmern, M.; ne starajte se! vzhŠt.- Valj. (Vest.); s. se za koga, kajk.- Valj. (Rad); — 3) hinhalten: uže tri leta me stara s plačilom, Lašče- Levst. (Rok.).
1295. staríkanje, n. das Altwerden: s. dreves, Nov.
1296. staríkav, adj. ältlich; s. človek; starikavo drevo, überständiger Baum, Z.; hiranje je sploh znana bolezen bolj starikavih dreves, Vrtov. (Km. k.).
1297. starodȃvniški, adj. alterthümlich, Vest.
1298. stẹníca, f. 1) zidana in zgoraj z desko pokrita dobro visoka klop, ki služi namesto mize, Bolške planine- Erj. (Torb.); — 2) die Wanze; pozemne, povodne stenice, Erj. (Z.); nekrilata drevesna s., die ungeflügelte Baumwanze (pyrrhocoris apterus), posteljna s., die Bettwanze (acanthia lectularia), siva drevesna s., die graue Baumwanze (pentatoma grisea), Erj. (Ž.); — 3) die Quetschwunde (mit unterlaufenem Blut), C.
1299. 1. stẹ́pati, -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 1. stepsti; herabschlagen; hruške z drevesa s., jvzhŠt.
1300. 1. stépsti, -tépem, vb. pf. herabschlagen, herabprügeln; oreh z drevesa s., jvzhŠt.
1301. stežȃj, m. die Thürangel, Jan.; vrata na s., na ves s. odpreti, die Thüre angelweit öffnen; od stežaja odprt, angelweit offen, C.; — prim. stežje, stog, stožer, Mik. (Et.).
1302. 3. stopíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen ( trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen ( intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.
1303. 1. stǫ́rja, f. = povest; — prim. lat. historia, nem. die Historie.
1304. stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne ( arch.), h. t.- Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
1305. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
1306. stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Vest.), BlKr.- Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
1307. strȃst, -ı̑, f. die Leidenschaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; jeza ali kaka druga grda strast ji nikoli ne kali veselega obraza, Ravn.- Valj. (Rad); — stsl.
1308. strátiti, -im, vb. pf. zugrunde richten, Jan.; huda ral mi je vole stratila, Trst. (Let.); — verwüsten, Dict.; stračena njiva, Mik.; — stračen denar, verdorbenes, ungiltiges Geld, vzhŠt.- Vest.; — vergeuden, Jan.
1309. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
1310. 2. strgáča, f., nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.- Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
1311. strigljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleinweise scheren: drevesa s., die Bäume beschneiden, Z.; — 2) s. se, grozdje se striglja (= se striže), die Weinbeeren fallen nach der Blüte ab, Notr.- Z.
1312. 1. stŕniti, -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.- C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče- Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.
1313. 1. stróka, f. 1) die Reihe: s. biserov, eine Reihe Perlen, V.-Cig.; (tudi rus.); — 2) das Hitzbläschen, C. ( Vest.); — 3) die Schweinsfinne, C. ( Vest.).
1314. strǫ́siti, -im, vb. pf. = stresti, Mur.; ves hram se je strosil, vzhŠt.- Vest.
1315. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
1316. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
1317. súti, spèm, (sȗjem), vb. impf. 1) schütten (von trockenen Dingen), Jan., Mik., nk.; — 2) in Menge herabfallen: ivje je sulo z dreves, LjZv.; — ljudje so k njemu suli (strömten zu ihm), Cv.
1318. svákinja, f. die Schwägerin; moja svakinja je mojega brata žena, toda navadno jo imenujejo nevesto, BlKr.
1319. svȃst, -ı̑, f. die Schwägerin: der Gattin Schwester, Cig., Jan., Valj. (Rad); moje žene sestra je moja svast, Vod. sp., BlKr.- DSv.; — des Mannes Schwester: žena reče moževi sestri svast, Idrijsko pri Kobaridu- Erj. (Torb.); — (svest, Dalm.).
1320. svečȃnost, f. = slovesnost, die Festlichkeit, Cig., Jan., nk.
1321. svəníti, svánem, (svę́nem), vb. pf. aufgehen ( v. der Sonne), kajk.- Valj. (Rad); solnce svene, C.; — erscheinen: veselje je svenilo, C.; — prim. hs. svanuti.
1322. 1. svẹ̑t, svẹtȃ, m. 1) die Welt; svetovi, die Welten; ves voljni s., das Weltall ( nav.: vesoljni s.); svetli, široki, okrogli s., ogr.- C.; po svetu je bil, er war in der Fremde, Jan.; po svetu koga pognati, jemanden auf den Bettelstab bringen, C.; tako je na svetu, tak je svet, so geht es in der Welt; za ves svet ne, um alle Welt nicht; povsod sveta, allerorten, Mur.; nekdaj sveta, vor Zeiten, C.; na tem in na onem svetu, in diesem und in jenem Leben; na svetu biti, am Leben sein, Cig.; iti s tega sveta, das Zeitliche segnen; — na svetu tak, ganz so beschaffen, M., C., Dol.; = na vsem svetu tak, jvzhŠt.; = pri svetu tak, C., M.; — 2) coll. Leute; toliko je bilo sveta tam, da se je vse gnelo, es war so viel Volk dort, dass man sich nur drängte, M., BlKr., jvzhŠt.; kaj poreče svet? was wird die Welt dazu sagen, Cig.; — 3) der Boden, das Land, das Terrain; kamenit, neobdelan, pust s., steiniger, unbebauter, öder Boden; zvedeti, kako je ustvarjen s., Kenntnis der Terrainverhältnisse gewinnen, Levst. (Močv.); Grund und Boden: imam dober kos sveta, C.; nekoliko sveta nakupiti; na občinskem svetu, auf dem Gemeindegrund; tukaj s. visi, hier ist die Lage abschüssig, C.; — 4) = svit, C.; bile so pred svetom pri grobu, ogr.- Valj. (Rad).
1323. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
1324. svẹ̑tski, adj. 1) Welt-: ves s. prostor, Žnid.; svetska država, das Weltreich, h. t.- Cig. (T.); — 2) = sveten, posveten, Jan., C.; svetski in cerkveni opravitelji, DZ.
1325. svı̑ta, f. das Kleid, das Gewand, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); der Frauenoberrock, C., Notr., Ist.; nevesta ima deset svit, Notr.
1326. svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.
1327. svójka, f. 1) die Angehörige, Z.; — 2) ein einheimisches Wort ( opp. tujka), C., Vest.
1328. svrẹ́ti se, -vrèm se, vb. pf. sich zusammenziehen, zusammenschrumpfen: ves se je svrl od starosti, Mik.
1329. svȓžast, adj. 1) markicht (o drevesu), Cig.; — 2) knorrig, Jan.
1330. šabedráti, -ȃm, vb. impf. = švedrati, C. ( prim. Vest. I. 37.).
1331. 2. šára, f. 1) die Farbe, Z., Vest., Levst. (Zb. sp.); ( prim. 1. šar.); — 2) ime šarasti kravi, Cig.
1332. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
1333. ščę̑t, -ı̑, f. 1) die Bürste; gost, kakor š., Gor.; ima lase, kakor ščet, Gor.; razdrasana je, kakor ščet, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Distel, Cig., Kras- Mik.; bes. die Kratzdistel (dipsacus silvestris), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.); — 3) das Palissadenwehr an einem Flusse oder Bache, ein Piloten- oder Pfahlwerk, C., vzhŠt.
1334. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
1335. ščírovəc, -vca, m. das Geschwür, Rez.- C. ( Vest.); — prim. ščirjevec 1).
1336. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
1337. šišmìš, -míša, m. 1) die Spitzmaus (sorex), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fledermaus, Z., jvzhŠt.; die Speckmaus (vespertilio noctula), Frey. (F.); morski š., — die Seefledermaus (malthe), Erj. (Torb.).
1338. šklefetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klirren (von Fenstern, Gläsern), Jan., M., Z.; — klappern: (od mraza) z zobmi š., Bes., BlKr.; klepetec na drevesu šklefeče, BlKr.; — prim. klepetati.
1339. šklę́mpav, adj. hinkend, Št.- Vest., C., Trst. (Let.).
1340. škǫ̑lati, -am, vb. impf. studieren lassen: š. koga na maštvo (meštvo), Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.).
1341. škǫ̑lj, m. = skala, pečina, ovečji kamen, strčeč iz zemlje: pri nas ne moremo orati, ves svet je v školju, Erj. (Torb.); — die Klippe, Kast.- Valj. (Rad); — prim. it. scoglio, die Klippe.
1342. škorjančeváti se, -ȗjem se, vb. impf. neka pastirska igra, Medjimurje- Vest. 1. 110.
1343. šlẹ̀m, šlẹ́ma, m. 1) der Helm, Jan., Cig. (T.), Jurč. (Tug.), Vrt., Vest.; — 2) žarni šlem (neki morski polž), feuriger Ofen (cassis), Erj. (Z.); — stsl.
1344. 2. šlẹ́viti, -im, vb. impf. 1) = vesti se kakor šleva: ohne Zweck herumschleichen oder sich zu schaffen machen, Cig., M., C., BlKr.; kod si šlevil vso noč? Gor.; kaj šleviš tam po grmovju? BlKr.- Let.; — = mečkati, unschlüssig sein, lavieren, Cig.; — š. se, sich wichtig machen wollen, ohne es zu können, Levst. (Rok.); — sich tölpelhaft stellen, Z.; — 2) das š nicht recht aussprechen, C.; ( prim. šlekati).
1345. štẹ́tje, n. 1) das Zählen; die Zählung; — 2) das Lesen, vzhŠt.- Vest.
1346. štǫ̑r, m. 1) der Baumstumpf, der Baumstock; kaj bom tu stal, kakor hrastov štor! Jurč.; — der Krautstrunk, Dict., Cig., Dol., Gor.; — 2) der Zapfen von Nadelbäumen, Poh.; — 3) der Baumknorren, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) der Klumpen, Mur., Trst. ( Vest.); — 5) eine ausgehöhlte Birne, jvzhŠt.; — 6) = škaf, das Schaff, Koborid ( Goriš.); — 7) psovka neokretnemu človeku, der Klotz; — tudi: štòr, štóra; — prim. bav. storren, Baumstumpf, Mik. (Et.).
1347. štrúca, f. ein länglicher Brotlaib; — š. prediva = povesmo, Z., Dol.; — prim. kor.-nem. strutz, m.
1348. tàki, adv. = takoj, sogleich, Mur., Zora, kajk.- Vest., BlKr., jvzhŠt.
1349. tę́ga, f. = teža, das Gewicht, Z., Vest., Zora.
1350. təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.- C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.
1351. təkníti, táknem, vb. pf. anrühren, C., Mik.; ni teknil ga nisem, ich habe ihn nicht einmal angerührt, Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — t. v kaj, auf etwas anspielen, Cig.; — t. se koga, česa, jemanden, etwas anrühren, Cig. (T.), C., Notr.- Levst. (Rok.), Jurč., Vest.; Peska ne takne Se z nogo, Vod. (Pes.); — t. se, betreffen: tudi mene se je teknila ta izprememba, Jurč.
1352. tẹlovadíšče, n. der Turnplatz, Vest.
1353. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
1354. tepę̑ška, f. 1) eine geflochtene Ruthe, Z.; — 2) = povesmo prediva, C.
1355. téslọ, n. 1) = tesla, die Zimmeraxt, Cig., vzhŠt.; enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — das Hohlbeil, Cig., Kras; — der Hohlmeißel zur Verfertigung irdener Schüsseln, Mur.; — die Kreuzaxt, Cig.; — 2) der Hackstock, Guts.- Mur.; = štor, C.; — 3) psovka neokretnemu, nerodnemu človeku, der Lümmel: ti si pravo teslo, BlKr., Št.
1356. téta, f. 1) die Mutterschwester, Meg., Alas.; die Vatersschwester, Vod. sp.; die Tante, die Muhme übhpt.; — 2) die Brautmutter; za teto biti kateri nevesti; — 3) teto imenujejo vsako nesorodno zakonsko ženo, pos. če nima otrok, Zv., Gor. i. dr.; — 4) kačja teta, die Bandassel (scolopendra sp.), Kras- Erj. (Torb.), Ip.; — teta kača (scutigera coleopterarum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
1357. težénje, n. 1) das Beschweren; vestno t., die Gewissensbisse, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Bestreben, die Bestrebung, Cig. (T.), C.
1358. težíti, -ím, vb. impf. 1) beschweren, schwer drücken; — Beschwerden machen, belästigen; vest me teži; to mi srce teži; grehi me težijo, Kast. (Rož.), M.; —2) schwer lasten, Mur.; wuchten, Cig.; — wiegen: ena beseda teži in vleče en cent, Trub.; kolikor teži čeber vode, toliko teži 800 čebrov zraka, Vrtov.; — 3) streben, Cig. (T.), nk.; ( hs.).
1359. tolȃžljaj, m. die Tröstung, der Trost, Mur.; tolažljaje in veselje povsod je sejal, Ravn.- Valj. (Rad).
1360. tǫ́nj, tǫ́nja, adj. wohlfeil, billig: tonja hrana, tonje meso, ogr.- C. ( Vest. I. 121.); jako tonje so kupili, ogr.- C.; — prim. zastonj in stsl. tunje.
1361. tòp, tópa (topà), adj. stumpf; top nož; Kako bom jaz sekal, Ko je kosa topa, Npes.-Schein.; — top kot, ein stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — stumpfsinnig, unempfindlich: top človek, Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv.; topa vest, C.; dumm, C.
1362. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
1363. toríca, f. die Klette (lappa), Guts.- Cig., Mur., Jan.; die große Klette (lappa maior), Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium silvestre), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — das Klebkraut (galium aparine), SlGor.- Erj. (Torb.), Josch; — das Waldstroh (galium mollugo), Josch; mrtva t., das Labkraut (galium verum), C.
1364. tǫ́ta, f. = povesmo, Guts., Cig.
1365. tǫ̑tka, f. dem. tota; = povesmo, Kor.- C.
1366. tragikōmičən, adj. žalostno-vesel, tragikomisch.
1367. tŕčati, -ím, vb. impf. im Wuchse nicht weiter kommen (o drevesu), Fr.- C.; — stecken: v blatu t., Hal.- C.
1368. tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
1369. trẹbẹ́ti, trẹbẹ̑je, vb. impf. trebẹ̑je, es ist nothwendig, vonnöthen, Habd., ogr.- Mik.; trebelo (trbelo) bi se ti veseliti, du solltest dich freuen, ogr.- C.
1370. 2. trèp, trépa, m. der Tölpel, der Dummkopf, C., Vest., Št.; — prim. srvn. trappe, Tropf, bav. trappal, Štrek. (LjZv.).
1371. trę́sa, f. 1) vzvišen svet okolo dreves, Kras- Erj. (Torb.); — 2) der Rasen, Notr., C., Z.
1372. tresonòg, -nǫ́ga, adj. 1) mit den Füßen zitternd, schlotternd, Cig. (T.); — 2) = tresopet: vesela, tresonoga deklica, Jurč.
1373. tríščati, -ím, vb. impf. = v kako drobno stvar v eno mer gledati, stieren: kaj triščiš v bukve? Podkrnci- Erj. (Torb.).
1374. trǫ̑skva, f. 1) der Hammerschlag, die Schmiedeschlacken, V.-Cig.; — 2) die Schmalztreber, Št.- Cig., Rib.- M., Valj. (Rad); — die Öltreber, V.-Cig., Rib.- M.; — 3) der Pröpstling (fragaria vesca hortensis), Erj. (Torb.).
1375. 1. trǫ̑ška, f. = trošica, das Bisschen, Mur., C. ( Vest.).
1376. trúdən, -dna, adj. 1) müde; ves t. domov priti; — 2) mühsam, ermüdend; trudno delo.
1377. tŕzək, -zka, adj. geizig, Št.- Vest.
1378. ubíti, ubı̑jem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; ( prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen ( intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije ( n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist ( z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
1379. ubǫ̑g, adj. arm; u. s časnim blagom, arm an zeitlichem Gute, Ravn.- Mik.; u. z besedami, arm an Worten, Zora; u. pri pšenici, repi, penezih, u. pri pameti, C.; — ves ubogi dan, vso ubogo noč, den ganzen lieben Tag, die ganze liebe Nacht, C.; — ubogo malo, armselig wenig; ubogo oskrbljen, armselig versorgt, Krelj; — ( compar. ubožejši, Krelj).
1380. udẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) bearbeiten, zurichten: u. kožo, die Haut zurichten, gerben, Mur., vzhŠt.- C., Savinska dol.; udelano platno, vollständig zugerichtete Leinwand, Kr.; cultivieren: u. zemljo, udelan svet, Levst. (Močv.); u. iz puščave njivo, LjZv.; — tako je premotil in udelal ljudi, da so mu vse verjeli, LjZv.; — u. se, sanfter werden, sich bilden, Z.; — vreme se bo udelalo, das Wetter wird sich machen, Savinska dol.; — u. koga, einen übel zurichten, Cig.; hudo so ga udelali, Mur.; — u. se, bei einer Arbeit ermüden, Z.; — udelan, von der Arbeit ermüdet, C.; — beschmutzen, Cig.; u. se, sich beschmutzen, Cig.; v takem blatu se ves udelaš, Polj.; ves udelan, Cig.; — 2) u. se, bei der Bearbeitung verloren gehen: nekoliko blaga se vselej udela, Dol.
1381. 2. ugìb, -gíba, m. die Beugung: ugibi veslačevi, Jurč.

   582 682 782 882 982 1.082 1.182 1.282 1.382 1.482  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani