ves (1.101-1.200)

1101. pretȃrnati, -am, vb. pf. durchjammern: ves dan p., Cig.
1102. pretésati, -tę́šem, vb. pf. 1) durchzimmern: ves les p., Cig.; — tadeln, M.; — 2) anders behauen, umzimmern: hlod p.
1103. pretǫ̑čnica, f. 1) voda pretočnica, durchziehendes Wasser, Levst. (Cest.); — 2) prẹ́točnica, na plužnem drevesu luknja, v katero se vtika klin, kajk.- Valj. (Rad).
1104. pretòk, -tǫ́ka, m. 1) der Durchfluss, der Canal, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; Sueški p., Vest.; s pretoki oskrbeti, canalisieren, Jan.; — der Flussarm, Cig., Jan.; — der Schlauch (zum Abflusse des Unrathes), Cig.; — = preliv, die Meerenge, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Flussbett, C.; — 3) die Circulation: p. krvi po životu, Mur., Cig.; — 4) das Abziehen (des Weines), C.
1105. pretvẹ́zati, -vẹ̑zam, vb. impf. ad pretvesti, C.
1106. preučíti, -ím, vb. pf. 1) durchstudieren: p. kaj, Jan., Cig. (T.), Trst. (Let.); nk.; ( hs.); — 2) p. se, mit Lernen zubringen: p. se ves dan, Cig.; — 3) eines andern belehren, zu einer andern Ansicht bekehren, Cig., M., Nov.- C.; redarstvo se ni dalo p., Navr. (Kop. sp.).
1107. preužíti, -žı̑jem, vb. pf. im Übermaß genießen: veselje preužito se ugabi, Cig.
1108. prevagováti, -ȗjem, vb. impf. ad prevagati, prevagniti; 1) durchwägen, überwägen; ( fig.) Gospod duhove prevaguje, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) überwiegen, vorherrschen, Jan., C., nk.; število veselih dni prevaguje, Zora.
1109. 1. prevȃjati, -am, vb. impf. ad prevesti, prevoditi; 1) hin und her führen; konja p.; — begleiten: p. koga, C.; — 2) hinüberführen, leiten ( phys.), Cig. (T.); — (menico) p., girieren, Jan.; — 3) in eine andere Sprache übersetzen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; ( stsl., hs.); — einen Ausdruck auf einen anderen zurückführen, reducieren ( math.), Cig. (T.).
1110. prevẹ́dati, -vẹ̑dam, vb. impf. ad prevesti, anbringen, verkaufen, Z., Svet. (Rok.).
1111. prevẹ́šati, -am, vb. impf. ad prevesiti; p. se, überhangen: veje se k tlom prevešajo, Glas.
1112. prevídati, -am, vb. impf. ad prevideti; durchschauen: Bog ves svet previda, C.
1113. prevòd, -vǫ́da, m. 1) die Begleitung, C.; — die Procession, C.; slovesni p., der Festzug, Cig.; ( pogl. izprevod); — 2) die Leitung ( phys.), Cig. (T.); p. toplote, die Wärmeleitung, Sen. (Fiz.); — die Übertragung, Jan.; das Indossament (Giro) bei Wechseln, Cig., Jan., DZ.; po prevodu prenosne obligacije, durch Indossament übertragbare Obligationen, DZ.; — 3) die Übersetzung in eine andere Sprache, Jan., nk.; — 4) die Reduction ( math.), Cig. (T.); — tudi: prévod, -vǫ́da.
1114. prevǫ̑dnik, m. 1) der Begleiter, der Wegweiser, Cig.; — 2) der Leiter ( phys.): p. elektrike, toplote, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Vest., Vrt.; — 3) der Übersetzer, Jan.; — 4) der Indossant (bei Wechseln), DZ.
1115. prevzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) übernehmen, übermannen, ergreifen; jeza ga je prevzela, er ließ sich vom Zorne übernehmen; mraz, spanje, strah, žalost, veselje i. t. d. prevzame človeka; angreifen: bolezen ga je prevzela, Cig., Jan.; sopuh ga je prevzel (hat ihn betäubt), Cig.; — p. se od soli, von Salz durchdrungen werden, gepökelt werden, Cig.; — prevzet, voreingenommen, Cig. (T.); — 2) etwas zu sich oder über sich nehmen, übernehmen; p. blago, delo, gospodarstvo; p. službo po kom; — 3) p. komu kaj, jemandem etwas vorwegnehmen, weggreifen, wegfischen; nevesto komu p., Preš.; odjemnike p., Kunden abführen, Cig.; p. komu besedo, Ravn.; — 4) p. si roko: žnjicam levica, s katero love požete bili, često za pestjo oboli tako zelo, da oteče; tedaj vele, da si je žnjica roko prevzela, Šmarje (pod Ljub.)- Erj. (Torb.); — 5) p. se, übermüthig o. hochmüthig werden: rad se prevzame, komur se dobro godi; — (prevzel = prevzeten: Huda, prevzela mačeha, Npes.-Vraz).
1116. prezdihováti, -ȗjem, vb. pf. mit Seufzen zubringen, verseufzen: p. ves dan, Cig.
1117. prezẹ́vati, -am, vb. pf. durchgähnen: ves večer p.
1118. prežę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend durchgehen, Valj. (Vest.); p. njivo, p. pot na njivi, da lahko z vozom črez njo peljejo, Ig (Dol.); — 2) im Schneiden mit der Sichel zuvorkommen: p. koga. Dol.
1119. prežę́ti, -žmèm, vb. pf. 1) durchpressen, durchdrücken: sok p., Cig., C.; — umfassend eindrücken: život p., den Leib schnüren, Z.; prežeta črez pas, LjZv.; vez prežme drevesce, Z.; — 2) von neuem pressen, Cig.
1120. preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
1121. prežvę́čiti, -im, vb. pf. 1) durchkauen; — 2) mit Kauen zubringen: ves dan p. in prejesti, den ganzen Tag knaupeln, Cig.; — 3) nochmals kauen, wiederkäuen.
1122. prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.- Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. ( praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.- Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.
1123. pribíbati, -am, vb. pf. langsam kommen, Z.; do Trsta p., Bes.; — langsam hervorkommen: oves je iz zemlje pribibal, Z.
1124. pricvətę́ti, -ím, vb. pf. = pricvesti, M.
1125. pričakováti, -ȗjem, vb. impf. ad pričakati; in der Erwartung sein, erwarten; p. koga, česa ali kaj; imenitnega gosta pričakujemo; željno p. prihodnjih reči; Cig.; veselega p., guter Hoffnung sein, Cig.; p. kaj od koga, einem etwas zumuthen, Cig.
1126. priglásiti, -im, vb. pf. 1) in Einklang bringen, accordieren (in der Musik), Cig.; — p. se, zustimmen, Vest.; — 2) p. se, sich anmelden, C.
1127. prigọ̑dək, -dka, m. das Ereignis, der Vorfall; žalostni, veseli prigodki; naturni p., das Naturereignis, Cig., Jan.; vmesni p., der Zwischenfall, Cig.
1128. prigojíti, -ím, vb. pf. 1) anerziehen: delavnost mu je bila prigojena, Vest.; — 2) durch Zucht erwerben: p. si kravo, C.
1129. prigrẹ́vati, -am, vb. impf. ad prigreti; 1) zuwärmen, Cig.; — mit der Wärme zusetzen, wärmen, Mur., Cig., Jan.; warm scheinen: solnce prigreva; — 2) to mi prigreva, das macht mir bange, macht mich besorgt, Cig., Jan.; vest mi prigreva, ZgD.; bolj in bolj jima prigreva, Ravn.
1130. prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.- Vest. I. 59.
1131. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
1132. prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
1133. priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.- Erj. (Torb.).
1134. prikipẹ́ti, -ím, vb. pf. aufwallend oder siedend gelangen; — ( fig.) do vrha p., den höchsten Grad erreichen; kadar žalost do vrha prikipi, tedaj se že veselje glasi, Npreg.- Jan. (Slovn.).
1135. primrzíti se, -ím se, vb. pf. Ekel, Überdruss erregen, zuwider werden, C., BlKr.; primrzil mu se je ves svet, LjZv.; primrzila sta se mu meč in puška, LjZv.
1136. prinésti, -nésem, vb. pf. bringen; p. komu pismo, veselo novico; p. jed na mizo; s sabo p., mitbringen; na uho p., zu Ohren tragen, Cig.; za dar, v dar p., zum Opfer bringen, als Opfer darbringen, Cig.; beseda je besedo prinesla, ein Wort gab das andere, Cig.
1137. pripovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. erzählen; p. pravljice, pripovesti; na drobno p., kako se je godilo.
1138. 2. priredíti, -ím, vb. pf. 1) herrichten, adaptieren, Jan., Cig. (T.), C., nk.; p. za tisk, für den Druck vorbereiten, Cig. (T.); (Erze) aufbereiten, Cig. (T.); — vorkehren, veranlassen, (prirę́diti) Levst. (Nauk); — veranstalten, arrangieren, nk.; p. veselico; — 2) coordinieren ( gramm.), Jan. (H.).
1139. pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.- Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
1140. priščílọ, n. das Vesicatorium, C.
1141. priščnják, m. priščnjaki, blasenziehende Käfer (vesicantia), Erj. (Ž.).
1142. pritę̑pək, -pka, m. der Schmarotzer: potrebno je čistiti drevesa teh pritepkov (lišajev, mahu, odmrle lubadi), Nov.
1143. pritəptáti, -ȃm, vb. pf. anstampfen: zemljo k drevesu p., Cig.
1144. pritláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) dazudrücken, dazupressen; p. prst k drevesu, Cig.; — 2) p. se, sich herbeidrängen, Cig.
1145. pritlíka, f. 1) ein niedriges Gewächs, C.; nizko, pri tleh rastoče drevesce, ki nema pravega vrha, Pod Čavnom- Erj. (Torb.), Savinska dol.; — 2) ein Spross aus den Wurzeln, Cig.; — 3) = grebenica, der Absenker, C.
1146. pritvezováti, -ȗjem, vb. impf. ad pritvesti, Cig.
1147. 2. privȃjati, -am, vb. impf. ad privesti; zuführen, C.; njemu so iz vseh dežel konje privajali, Dalm.
1148. privȃžati, -am, vb. impf. ad (1. privesti [vezem]) pripeljati; zufahren ( trans.), zuführen.
1149. privẹ́šati, -am, vb. impf. ad privesiti, Jan., M., nk.
1150. privę́zati, -žem, vb. pf. anbinden; konja na kratko p., das Pferd kurz anbinden; konja za uzdo p. k drevesu; mreže na drevo p.; p. kravi zvonček; p. si predpasnik.
1151. privržljìv, -íva, adj. anhänglich: zvesto matici privržljive čebele, Navr. (Spom.).
1152. pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.- Vest.
1153. proizvȃjati, -am, vb. impf. ad proizvesti; 1) ableiten: besede p., Levst. ( LjZv.); p. pravice iz dogodkov, DZ.; — 2) producieren, Zv., Erj. (Som.); — 3) ausführen, executieren, nk.
1154. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
1155. prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. ( Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.- Vest.).
1156. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
1157. pŕvẹšnjica, f. = prvesnica, Svet. (Rok.).
1158. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
1159. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
1160. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
1161. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
1162. rášča, f. das Wachsthum, der Wuchs, Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.; drevesna r., Jarn. (Sadj.); daješ raščo kalu, Ravn.; naj pogleda nje (trte) deblo in raščo, Vrtov. (Vin.); oni škrope, Ti pa raščo deliš, Burg.
1163. ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
1164. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
1165. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
1166. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
1167. razbíti, -bı̑jem, vb. pf. zerschlagen, zerstören; r. kaj na drobne kosce; vse po hiši r.; razbita (razbijena, Trub.) posoda; po vsem životu r., zerprügeln; ves razbit; vojsko r., das Heer vernichten, Levst. ( SlN.); glavo si r., sich den Kopf zerschlagen; — dvom r., den Zweifel benehmen, Cig.; — r. se, zerschlagen werden, zerfallen, scheitern; ladja se je razbila; ( fig.) pogajanje se je razbilo, Cig., Šol., nk.; brechen (o valu), Cig.
1168. razblážiti, -im, vb. pf. selig stimmen: ves razblažen, ganz beseligt, Erj. (Izb. sp.).
1169. razcvẹ́tati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, Cig., Jan.; — nav. r. se.
1170. razcvətẹ́ti se, -ím se, vb. pf. = razcvesti se, Jan.
1171. razcvítati, -am, vb. impf. ad razcvesti; aufblühen, blühen, Mur., Vrt.; = r. se, Jan.
1172. razdrápati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) zerkratzen, zerritzen; ves razdrapan po licu, jvzhŠt.; — 2) zerfetzen, Mur., Cig., Jan.; razdrapan, zerlumpt, Vrt.; ves razdrapan hodi, jvzhŠt.
1173. razgȃnjati, -am, vb. impf. ad razgnati; auseinandertreiben, zersprengen; — veselje r., sich der Freude hingeben, lustig sein, Vod. (Izb. sp.); preveč r., es zu arg treiben, V.-Cig.
1174. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
1175. razhrę́bati se, -am se, vb. pf. mit Geräusch zerfallen, zerbersten, Z.; ves čoln se je razhrebal, Bes.; — razhreban, zerklüftet, C.
1176. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
1177. razkúštrati, -am, vb. pf. zerzausen; ves razkuštran, razkuštranih las, Jurč.; tudi: razkuštráti.
1178. razlẹ́gati se, -lẹ̑gam se, vb. impf. ad razlegniti se; hallen, schallen, tönen; zjutraj in zvečer se petje psalmov razlega, Trav.- Valj. (Rad); veselje se razlega po širokem in dolgem, Ravn.; od treh strani se je razlegalo zvonjenje, Erj. (Izb. sp.).
1179. raznę́ti, -námem, vb. pf., Vest., pogl. sneti.
1180. razpláziti, -plȃzim, vb. pf. 1) = plazeč se raztrgati: otrok si je vso obleko razplazil, Dol.; r. se = plazeč se obleko si raztrgati; začel je po trnju skakati, da se je ves razplazil, Pjk. (Črt.); — 2) r. se, auseinanderschleichen; — auseinandergehen: testo se razplazi, Dol.
1181. razplèt, -plę́ta, m. die Entfaltung: r. drevesa (v veje), Glas.
1182. razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.- Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.- Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
1183. razslávljati, -am, vb. impf. ad razslaviti; allgemein berühmt machen, Mur., Cig., Jan., Vest.; očeta r., Ravn.
1184. razstȃvka, f. 1) = razstava 3), več snopov vkup po koncu postavljenih, Mur., Cig., C., Dol.; — die Mandel (eine Zahl von fünfzehn), Cel. (Ar.); — der Haufe: podrli so bili uže lepo razstavko dreves, Jurč.; stala je še tam pa tam kaka razstavka meščanov, Jurč.; r. verzov, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Absatz (in einem Schriftwerke), Levst. ( LjZv.).
1185. raztépsti, -tépem, vb. pf. 1) auseinanderschlagen; volno r., die Wolle zerklopfen; jajca r., Eier abrühren, abquirlen; — zerprügeln, zerbleuen; ves hrbet sem mu raztepel s palico; — zerschlagen: palico sem raztepel na njem; — 2) verstreuen, verschleudern; veliko zrnja pri mlatvi r.; veliko knjig se je razteplo in pogubilo; — verschwenden: kakor dobljeno, tako raztepeno, wie gewonnen, so zerronnen, Mur.; — zerstreuen: r. sovražnika, Jan.; r. se, sich zerstreuen, zerstieben; ljudje so se raztepli na vse strani.
1186. raztę̑za, f. 1) die Zerdehnung (der Vocale), Vest.; — 2) die Ausdehnung, Cig., C.; po vsej raztezi, Levst. (Pril.).
1187. raztrǫ́šati, -am, vb. impf. ad raztrositi; zerstreuen: vetrovi raztrošajo seme dreves in sadežev, Ravn.- Valj. (Rad).
1188. 2. razvȃjati, -am, vb. impf. ad razvesti, razvoditi; fortleiten, amplificieren, Cig. (T.).
1189. 1. razvẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. sich ungebürlich benehmen (zlasti o tacih otrocih, ki se pretezajo ali valjajo po tleh), Senožeče- Erj. (Torb.), Ip.; — prim. vesti se.
1190. razvíjati, -am, vb. impf. ad razviti; auseinanderwickeln, aufwickeln; r. zavitke; — entwickeln; r. svoje mnenje; — r. se, sich aufwickeln; zavitki se mi razvijajo; — ( pren.) r. se, sich entfalten, sich entwickeln; slovstvo se veselo razvija.
1191. razvotláti, -ȃm, vb. pf. zerhöhlen, zerklüften: ves razvotlan jez, Erj. (Izb. sp.).
1192. 1. rę́ga, f. 1) der Riss, die Spalte, Habd.- Mik., Cig., Jan., Fr.- C.; posoda je imela na vseh straneh poke in rege, Cv.; — 2) der Einschnitt, die Kerbe, (raga) SlGor.- C.; — 3) der Streifen, (raga) Mur., SlGor.- C., Vest., Trst. (Let.); — 4) die Grimasse, Cig.
1193. rę́htiti se, -im se, vb. impf. = šeperiti se, mogočno ali ošabno se vesti, Levst. (Rok.).
1194. 2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
1195. rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.
1196. rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
1197. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
1198. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
1199. rešetárka, f. die Weberkarde (dipsacus fullonum), C.; — die Waldkardendistel (dipsacus silvestris), SlGor.- Erj. (Torb.).
1200. rẹšı̑təv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. ( Vest.), Savinska dol.

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani